Stara travma in tesnoba, ki ne mine že nekaj let
Upam, da sem izbrala pravi forum za svojo težavo. Na kratko o meni: sem 33-letna mamica zdravega in živahnega otroka, srečno poročena in na zunaj mi nič ne manjka. Sem zadovoljna s svojim življenjem, z vsemi imam načeloma lepe odnose, nobenih hudih zamer ne gojim, izbiram pozitivne prijatelje za družbo in sem hvaležna za vse, kar imam. Precej delam na sebi in se trudim biti dobra do sebe in drugih. Imam pa problem, ki se ga ne znam rešiti oz. si ne znam pomagati.
Pred približno 3 leti sem imela težave s službami in sem za eno leto šla delati na delovno mesto, kjer so bili pogoji bolj kot ne slabi, delo pa dolgočasno in mučno. Odnos z nadrejenim je bil slab, ker so se dogajale špekulacije zaradi nekih njegovih osebnih interesov. Čeprav ni šlo za nič osebnega, sem doživela precej slabega, česar v sebi zgleda še nisem čisto predelala. Spomnim se dneva, ko je bilo v pisarni grozno vroče (sredi poletja, verjetno ravno nekje julija/avgusta), stranke so bile naporne in v nekem trenutku se mi je kot strela z jasnega pojavila tesnoba v grlu. Takrat nisem vedela, kaj pomeni in kaj se bo iz tega razvilo. Poleg tega sem še zbolela in šla po antibiotike, bila nekaj časa na bolniški (več krat sem dala kri, pregledali so mi ščitnico in je vedno vse ok). Od takrat se te tesnobe ne rešim, kvečjemu je včasih še huje, pa sem že dolgo časa v novi službi, kjer mi je lepo in res mi ne bi bilo treba biti pod stresom, ker imamo idealne pogoje in super odnose. Še posebej sem v tisti stari službi takrat imela včasih prav strah vklopiti računalnik in prebrati maile, ker mi je nadrejeni pošiljal včasih nesramna sporočila (neki pritiski za brez veze, ker je imel človek sam en kup kompleksov in frustracij). Od takrat imam tesnobo v grlu, ko sem usedem za računalnik in hočem delati. Nekoč sem prebrala, da si telo zapomni stresno situacijo in čeravno potem nikoli ni več takega stresa, se telo odzove kot takrat, podzavest dela svoje torej. Skoraj prepričana sem, da se meni dogaja točno to. Malo je pa kriva tudi utrujenost, priznam.
Zdaj, ko je taki čas (zunaj vroče in malo več dela v službi) sem še dodatno utrujena in tesnoba je postala hujša kot kdajkoli. Nekaj časa sem sumila, da imam astmo, ker me v grlu in prsnem košu tako stiska, da kašljam in dejansko ne pridem do zraka. Zdravnica mi je sicer dala napotnico in čez mesec dni imam test za astmo, dala mi je tudi pumpico, ki pa žal ne pomaga. Zato mislim, da ni astma, ampak tesnoba oz. anksioznost. Najhuje je ponoči, ko me tako stiska, da se zbudim in kašljam kot nora, pa nič ne pomaga. Malo mi je še zadnje tedne padel imunski sistem, imela sem neko trebušno virozo, nato še prehlad.. in tesnoba je udarila na polno. Enostavno ne vem, kaj narediti, da bi me nehalo tiščati v grlu in pljučih.
Tesnoba se mi je včasih tudi selila po telesu. Na začetku je bila v grlu, nakar se je preselila v desno stran trebuha, da sem mislila, da je kaj resnega (najmanj kila). Sem takrat šla na UZ notranjih organov in je seveda bilo vse bp. No zadnje čase pa je ta tesnoba, kot rečeno, najhujša v prsnem košu in tudi v grlu.
Če ima kdo podobno izkušnjo in ve, kako si pomagati, bom hvaležna za pomoč.
Pozdravljeni,
vzroki za vaše težave so lahko različni in tudi bolj kompleksni. Ponavadi vzroki za tesnobe izhajajo iz podzavesti – torej, iz delov, ki se jih ne zavedamo, vplivajo pa na naše počutje. Ravno neozaveščenost in nepredelanost nekih naših notranjih tem pa ponavadi povzroča razne simptome (tesnoba, anksioznost, depresija, slabši imunski sistem, telesni simptomi in bolezni, slabo spanje itd.). Velikokrat so telesne težave zgolj posledica psihičnih težav. To se velikokrat kaže v tem, da se pojavijo težave na različnih organih, ki pa ne kažejo nobenih znakov okvar (vse bp). Zunanji pritiski (utrujenost, več dela v službi, stres ipd.) lahko počutje še poslabšajo.
Lahko, da je bil odnos z nadrejenim sprožilec za vaše morebitne stare nepredelane teme (tudi v odnosih z drugimi) ali pa zgolj eden od vzrokov, posledica oz. simptomi pa se kažejo tudi v obliki tesnobe. Razmišljanje in razreševanje na kognitivni ravni večkrat ni dovolj za razrešitev, ampak je pomembna notranja čustvena predelava. Ravno temu je v večjem delu namenjena poglobljena psihoterapevtska obravnava. Kot pravite, na zunaj vam nič ne manjka, morda pa je v vašem notranjem svetu kakšen nepredelan in nerazrešen del, ki vam onemogoča mirno in dostojno življenje.
S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj