Najdi forum

Psihiatrinja mi je postavila diagnozo generalizirana anksiozna motnja. Dejala mi je le, da se bom morala navadit s tem živet, ker pa lahko opravljam vsakodnevne obveznosti, mi terapija ne pripada. Zdaj hodim na terapije k eni psihologinji, do jeseni je pa na dopustu.
Moj problem – ves čas me je strah bolezni. Za vsako piko mislim da je rak. Problem je pa v tem, da imam res ves čas neke spremembe, bolečine, sumljive pike. Ko opravim z eno stvarjo, opazim drugo. In potem je ta druga res vedno malo sumljiva, na koncu hvala bogu ni nič. Ampak če bom začela zanemarjat vse spremembe, bolečine, bo pa enkrat res nekaj. V življenju sem že imela krajše epizode tega strahu, ki so izzvenele, ta pa se je začela nekako pred 5 leti, po samomoru bližnjega (prijatelj). Vidim, da se samo slabša.
Obupana sem. Imam pokvarjeno poletje. Trenutno imam nekaj na jeziku, zobarca pravi da ni nič, oralni kirurg je pa rekel, da sicer ni sumljivo, da naj si pa čez en mesec vseeno dam izrezat. Da naj bom pomirjena, AMPAK VSEENO …
Res sem obupana, tako ne morem več živet.
Prosim za vaše mnenje, hvala!

Pozdravljeni,

kot ste že sami napisali opisujete simptome anksioznosti. Za to je tudi značilna hipohondrija, ki vedno znova najde kakšno potencialno novo bolezen in s tem novo skrb.

S tem, kot pravi vaša psihiatrinja, da se boste morali s tem navaditi živeti, se jaz ne strinjam, saj takšni simptomi lahko po mojih izkušnjah v psihoterapevtskem procesu tudi popolnoma izvenijo.

Razlogi zakaj so simptomi nastali so lahko različni, so pa na nek način ti simptomi tudi naši prijatelji – pokažejo se kot pokazatelj, da nekaj v naši psihi ni razrešeno in predelano. Procesa “brskanja po sebi”, razreševanja in predelave naših notranjih konfliktov se lahko lotite v poglobljenem psihoterapevtskem procesu (redna srečanja vsaj enkrat na teden) s pomočjo usposobljenega psihoterapevta/tke. Verjamem, da se vam na ta način lahko počutje in kvaliteta življenja izboljša.

S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj

Mag. Miha Štrukelj, Psihoanalitični psihoterapevt v Ljubljani, Link: Psihoterapija Štrukelj

Najlepša hvala za prijazen in spodbuden odgovor! Lp

nova
Uredništvo priporoča

Morda še to vprašanje:
Od kod pravzaprav ravno strah pred boleznimi? Zakaj ravno bolezni? Moja mama je bila sicer bolna vse moje življenje in je umrla pri mojih 30-ih (zdaj jih imam 51), res je pri nas doma za vse bolj skrbel oče, sem edinka, ampak vseeno me tole z mojim strahom res zelo obremenjuje. Saj hipohondri si ne zmišljujemo bolezni, res imam piko na jeziku, res me boli to in ono … je stvar v tem, da vsemu temu pripisujemo preveč pozornosti? Ampak kako naj vem, da neka stvar ni potencialno nevarna? Kako naj vem, da bolečina v nosu ne pomeni raka, npr.?
Če bom preveč na “easy”, bo pa enkrat res nekaj.
Ne morete si misliti, kako zavidam ljudem, ki jim nikoli nič ni … 🙁

Pozdravljeni,

zakaj ravno strah pred boleznimi? Pri anksioznosti gre za pretirano zaskrbljenost, bolezen pa je za anksiozne misli zelo mamljiva, saj so potencialne bolezni lahko “dober razlog” za našo pretirano zaskrbljenost. Anksioznost je zgolj način kako se sprošča naša notranja napetost, ki nastaja zaradi potlačenih čustev in strahom pred izgubo ter izničenjem. Kako pride do teh stanj je kompleksen proces in za razrešitev vzrokov ter izboljšanja počutja je potreben poglobljen psihoterapevtski proces, ki temelji tudi na čustveni predelavi.

S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj

Mag. Miha Štrukelj, Psihoanalitični psihoterapevt v Ljubljani, Link: Psihoterapija Štrukelj

Hvala lepa!

Pozdravljeni,
vem, da forum ni namenjem zdravljenju, vendar mi je prišlo na misel – bi v kategorijo tega strahu pred izgubo lahko sodil tudi občutek, ki me včasih prevzame, občutek strahu pred izgubo nekega socialnega statusa, včasih kupujem stvari na zalogo brez potrebe, največkrat gre za kozmetične pripomočke, mila in podobno, ne vem, zakaj ravno to … včasih me moti nered v hiši, ker mi daje občutek nereda v življenju (čeprav seveda ne moremo imeti ves čas vse pospravljeno), ampak zanimivo, včasih pa mi nered daje občutek domačnosti … tega ne razumem.
Najhuje je pa to s hipohondrijo.

Pozdravljeni,

tudi takšni strahovi, kopičenje in pretirano obremenjevanje z redom so povezani z našimi nezavednimi mehanizmi. Na kakšen način in zakaj je temu tako pa lahko ugotovite zgolj sami s poglobljenim osebnim procesom in raziskovanjem vaše duše.

S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj

Mag. Miha Štrukelj, Psihoanalitični psihoterapevt v Ljubljani, Link: Psihoterapija Štrukelj

New Report

Close