Stara sem 31 in se že dlje časa spopadam z depresijo. Že deset let imam hude vzpone in padce, ampak dokončno sem se odločila, da se moram s to težavo resno spopasti, ker trenutno ni niti ena stvar v mojem življenju s katero bi bila zadovoljna in to kljub temu, da vem, da v resnici ni nič narobe, ampak sama ne vidim pozitivnih plati.
Zdaj pa vprašanje – kje naj začnem? Rabim psihiatra, psihologa, psihoterapevta ali kaj tretjega? Absolutno vem, da rabim nekoga, s katerim se lahko pogovorim in ki mi bo pomagal ugotovit od kje izvirajo moje težave in kako se jih rešit. Vem, da imam leta in leta potlačenih problemov.
Imate kdo osebne izkušnje s kom v Lj? Lahko je plačljiv. Bojim se, da če bom šla do nekoga, s katerim ne bom zadovoljna, se hitro vdala in še dolgo ne bom ponovno poiskala pomoč.

Pozdravljeni,

Razlika med temi tremi poklici je velika. Psihiater/psihiatrinja predpisuje zdravila, ki naj bi lajšali simptome (antidepresive, pomirjevala, antipsihotike..). Takšna zdravila so včasih nujna, vendar po mojem mnenju prepogostokrat in prehitro predpisana. Lajšanje simptomov z zdravili pa tudi še ne pomeni odprava vzrokov za nastanek težav in trajno ozdravljenje.

Psiholog/inja opravlja drugačno delo kot psihoterapevt ali psihiater. V splošnem bi lahko delo psihologa opisali kot psihološko diagnosticiranje, kar pomeni prepoznavanje lastnosti posameznika s pomočjo psiholoških testov ter svetovanje.

Glede na to, kar iščete (pogovor in iskanje vzrokov težav), bi bila psihoterapija prava pot, saj omogoča prostor za razreševanje vzrokov naših težav, ki se kažejo v raznih simptomih. V psihoterapevtskem procesu lahko bolje spoznavamo sebe, ozaveščamo potlačena čustva in spomine, se soočamo s strahovi ipd. Psihoterapevt/ka zdravi s pogovorom in odnosom. Za razreševanje vzrokov in vzpostavitev trajnega izboljšanja zdravja je pravi naslov psihoterapevt, vendar nihče ne more zagotoviti uspešnost obravnave vnaprej.

Sicer ne poznam vaše zgodbe in za kakšne hude vzpone in padce gre, saj je od tega tudi odvisno kakšno pomoč rabite. Glede na napisano bi vam psihoterapija lahko koristila, v primeru hujših težav pa je priporočljivo, da obiščete tudi psihiatra/psihiatrinjo.

V Sloveniji psihoterapija ni urejena, zato morate biti pri izboru pazljivi. Bodite pozorni na to, da ima psihoterapevt/ka za seboj dolgoletno izobraževanje (5+ let), poglobljeno osebno izkušnjo v obliki lastne psihoterapije (vsaj 250 ur) in dela pod supervizijo.

Upam, da sem vam s tem kaj pomagal.

S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj