Najdi forum

Naslovnica Forum Duševno zdravje in odnosi Psihologija in psihiatrija Depresija, anksioznost in razpoloženjske motnje Depresija: razlike med zdravnikovimi mnenji, testi in osebnim počutjem

Depresija: razlike med zdravnikovimi mnenji, testi in osebnim počutjem

Že nekaj časa se slabo počutim. Imam probleme s fizičnim zdravjem – kronično bolečino, kar je pripeljalo do tega, da sem začela razmišljati o samomoru. Sem pa tudi že pred leti imela hude psihološke težave in samomorilne misli, vendar nikoli nisem poiskala pomoči. Zdaj pa sem jo. Ampak sem zaradi mnenj raznih zdravnikov še bolj zmedena.
Bila sem v Polju, v Begunjah in na oddelku Eki. Na Ekiju sem dosegla samo to, da sem poleg trenutnih fizičnih problemov odprla še nove fronte – nerazrešene probleme iz preteklosti. In potem sem razmišljala o samomoru več in ne manj. Nekajkrat se mi je zgodilo, da sem imela občutek, kot da če se premaknem/vstanem, se ne bom mogla ustaviti in se bom res ubila. Enkrat je prišlo tako daleč, da sem se poskušala ubiti, vendar so me našli in odpeljali na zaprt oddelek. In potem sem imela tam občutek, kot da zdravniki niso verjeli, da sem se poskušala ubiti, ampak da sem samo iskala pozornost. In tega res ne razumem. Nihče me ni niti konkretno vprašal, kako sem se takrat počutila. Prav tako sem imela dostikrat vsiljivke – kot npr. ko sem hodila ob cesti in pomislila, da bi kar takrat skočila pod avto, ali ko sem se vozila z avtom in skoraj zapeljala v prepad.
Po tistem sem imela še nekaj poizkusov, po katerih sem se nekako uspela ustaviti in poiskati pomoč. Potem pa ob odpustu dobim izvid, kjer so izrazi “v stabilni remisiji” in “ob odpustu ni bila depresivna, ni iznašala produktivne psihotične simptomatike, ni bila suicidalna”. Kar seveda ni res. Zaradi tablet se mi je sicer res malo izboljšalo stanje, ampak to samo toliko, da namesto da bi na samomor mislila vsak trenutek dneva, se mi to pojavi samo ob določenih trigerjih – npr.: ko zaslišim igranje violine, ko vidim da se nekdo neomejeno giblje (teče/pleše/smuča/se ukvarja z borilnimi športi), ko imam hude bolečine, dobim obvestilo od kakega zdravnika, da so mi kak pregled spet zamaknili za nekaj mesecev ali kaj podobnega. V bistvu sem celo en večer preden so me odpustili rabila pomoč/pogovor z zdravstvenim tehnikom.
In potem ne vem več ali sem jaz nora/neumna kjlub svojemu velikemu IQ (pri zadnjem testiranju 175 IQ), ali je nor ves svet okoli mene. In sem se testirala na internetu – Goldberg depression test (http://www.netdoctor.co.uk/quizzes/goldbergdepression/) mi je pokazal rezultat 67, kar spada v kategorijo (54+Severe depression – You have the symptoms of severe depression. The condition seems to cause serious problems in your everyday life, and you should consult your doctor immediately). In poleg tega še seveda nasvet, da zaradi samomorilnih ne smem čakat, ampak poiskat pomoč takoj. Sem poskusila še nekaj drugih internetnih testov in prišla na podobne rezultate. Prav tako sem naredila test v knjigi Premagovanje depresije (Gillett, Richard) in prišla v kategorijo črne depresije – od česar je hujša oblika samo še bela depresija – pri kateri pa se človek sploh ne odziva več.
Poleg tega se mi pa še redno odgaja, da ko me splošni zdravnik vpraša, kako se počutim in odgovorim da ne kaj veliko bolje, me vpraša, če ne bi mogla glede na svojo pamet, sama rešiti problema depresije? In ne vem ali naj se mu smejem v faco ali naj začnem kar tam jokat.
Zdaj sem bila tako 3-krat direktno odpuščena iz zaprtega oddelka, po čemer je bilo nekaj časa malo bolje, potem pa vsakič še dosti huje. Nazadnje sem dobila še ene tablete, po katerih sem močno zaspana in bi najraje kar cel dan prespala. Po njih se mi je tudi dosti poslabšalo fizično zdravstveno stanje – poleg bolečin imam zdaj še prevelik P-TSH (hormon ščitnice), premalo hemoglobina in občasne bolečine pri srcu. Zato razmišljam o tem, da bi z njimi prenehala.
Povejte mi ali se mi samo zdi, da sem v depresiji in očitno ful čudno rešujem teste, ali je možno, da se psihiatri v bolnišnici motijo?

Pozdravljeni,

žal mi je, da imate slabe izkušnje pri iskanju primerne pomoči. Sprašujete me ali se vam samo zdi, da ste v depresiji. Imam občutek, da že dvomite vase!? Meni se ne zdi pomembno ali imate diagnosticirano depresijo, ampak kako se vi počutite. Če se počutite slabo, potem je to dovolj velik razlog, da imate še vedno na voljo primerno pomoč. Opisujete svoje stiske, ki so seveda realne in jih ne bi smeli zanemarjati.

Naš zdravstveni sistem ima svoje prednosti pa tudi slabosti. Ponujena pomoč za ljudi v duševni stiski bi lahko bila boljša. Težava je v tem, da se domet večinoma giblje znotraj predpisovanja psihofarmakov – zdravil za psihične težave, torej biološki pogled, manjka pa socialni in predvsem psihološki, ki bi sestavljal celosten biopsihosocialni model zdravljenja. Zdravstveni delavci niso usposobljeni za nudenje psihične pomoči, psihoterapevti pa nimamo ponujene vloge v tem zdravstvenem sistemu. Zato delujemo zgolj v privat praksi.

Naj se vrnem na vaše težave. Svetujem vam, da si poiščete psihoterapevtsko pomoč, ki vam bo omogočala, da se lotite razreševanja svojih psihičnih težav. Zdravila vam lahko zgolj zmanjšajo simptomatiko pa še to včasih pride s stranskimi učinki. Zato predlagam uporabo zdravil le v primerih, ko je stiska prehuda in že ogroža naše zdravje ali celo življenje. V teh primerih je nujna psihiatrična obravnava za primerno stabilizacijo.

Verjamem tudi, da boste našla sebi primerno pomoč. Če imate še kakšno vprašanje ali komentar kar pišite.

S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj

Mag. Miha Štrukelj, Psihoanalitični psihoterapevt v Ljubljani, Link: Psihoterapija Štrukelj

Hvala za odgovor.
Res je, začela sem dvomiti sama vase. Dvomim pa tudi v samo zdravstvo.
Počutim se slabo in sem že večkrat razmišljala o tem, da bi šla k psihoterapevtu, vendar ne vem ali bi tam dejansko dobila to kar iščem. Strah me je tudi, da bi se obrnila na napačnega, ki me ne bi razumel in bi potem samo zapravljala denar za nekaj, kar mi tako ali tako ne bi pomagalo. Problem je, da imam poleg psiholoških težav tudi fizične, zato zapravljam denar na obeh področjih in sem tako že na koncu svojih zmožnosti – nimam denarja za napake.
Ne vem kaj naj naredim.

nova
Uredništvo priporoča

Pozdravljeni,

vas razumem, da ste v dilemi. Če se vam pojavljajo fizične težave in nimajo jasnih vzrokov za nastanek, so lahko tudi posledica psihičnih težav. Kaj imate v mislih s tem, da zapravljate denar na obeh področjih?

S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj

Mag. Miha Štrukelj, Psihoanalitični psihoterapevt v Ljubljani, Link: Psihoterapija Štrukelj

New Report

Close