Najdi forum

Pozdravljeni,
imam nekaj vprasanj na katera nisem dobila “pravega” odgovora ne od zdravnice in ne od psihologa.
Na hitro- ze od nekdaj sem zelo dojemljiva za stres, recimo, da sem se pravilno izrazila, vedno se me je vse bolj dotaknilo in sokiralo. Vse skupaj sem dobro prenasala, ker sem bila sama (pustimo partnerja), brez otrok in brez hudega tempa.
Logicno, da se mi je vse obrnilo, ko je na svet prijokal sinek in skrbi so se povecale. Da ze to ni velika prememba, si s partnerjem zidava hiso iskala sem sluzbo itd. Dejavnikov za povecan stres je torej blo zadnje leto kar nekaj. rodila sem s carskim in kasneje obcutila rahlo poporodno depresijo, ampak ni bila huda. Se vedno sem funkcionirala, skrbela za druzino, dom in sebe. Ampak v meni se je nekaj premaknilo. Ocitno! Saj sem lani dec 2017 dozivela v 3 dneh ne pretiravam ampak definitivno 10 ce ne vec panicnih napadov. Kar ni se nehalo. Ocitno sem se preobremenila z vsem in moja psiha mi ni bila v pomoc.
Od osebne zdravnice sem dobila recept za Ecytaro. Skepticno sem jo zacela jemati. Stranskih ucinkov ni bilo nekaj. Mogoce tretji dan malo slabse. Ampak sem se pobirala. Suha ista in utrujenost sta bili malenkost proti pocutju prej. Vse je bilo super do pred kratkim. Pocutje se mi slabsa. Ponovno, se vedno funkcioniram. Se ne zapiram pred svetom, delam vse in se vec. Ampak v meni ponovno nekaj ne stima. Zato na trenutke cutim otoznost in tiscanje v prsih. Ker sem se vedno poslusala in zdaj ne najdem razloga ( ni nekih sprememb v stilu zivljenja) …. Torej vprasanje – Je mozno da pac ecytara ni zame? ali pa si ponovno prevec vse jemljem k srcu? npr . nakup avta ( skrbi- bo ok, da nebo prevelikih stroskov)
Vem da moram delati na sebi in da mi nobena tableta ne bo pomagala da bom vesela in brez skrbi.
JE mozno da sem pac prevec zaskrblkena ko mam slab dan dva? ( kdo ga kdaj nima) ker se imam v glavi tiste slabe dni decembra ko sem bla ze na robu obcutkov da se mi bo pac zmesalo?
psihologu hodim redno ampak mislim da to ni zame v smislu, ker se premalo poglabljama v mene. Da jamram kaj cez nevem tasco itd. lahko tudi kolegici. mislim da bi pshioterapevtska pomoc bila bolj dobrodosla…
Hvala za odgovor ze vnaprej…

Pozdravljeni,

nedvomno ima vsak od nas tudi slabe dneve. Včasih se počutimo boljše, včasih slabše. Težava nastane takrat, ko sami stežka prebrodimo takšne čase oz. ko se nam pojavijo razni simptomi, ki tudi vztrajajo. Vključno s tem kar opisujete – paničnimi napadi, depresija, tiščanje v prsih… To so opozorilni znaki, da naša psiha rabi pomoč pri razreševanju notranjih konfliktov ali travm.

Antidepresivi (kot npr. Ecytara) lahko pomagajo pri lajšanju simptomov, vendar ne morejo razrešiti izvorov za nastanek težav. Te so intrapsihičnega izvora in v večjem delu izhajajo iz našega nezavednega. To je naš skriti del, ki se ga ne zavedamo, hkrati pa ima velik vpliv na naše počutje. Za razreševanje naših nezavednih vsebin toplo priporočam poglobljeno psihoterapijo kot je npr. psihoanaliza. Pogovori o svojih stiskah lahko pomagajo, vendar je psihoanalitik oz. psihoterapevt globinsko usmerjene psihoterapije tisti, ki vam bo s svojim strokovnim znanjem pomagal razgrinjati tančice vašega nezavednega in s tem razreševati notranje konflikte ali travme, ki vam stiske oz. simptome tudi povzročajo.

Kdaj se vam je počutje začelo zopet slabšati? Se je takrat dogajalo kaj nenavednega, presenetljivega?

S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj

Mag. Miha Štrukelj, Psihoanalitični psihoterapevt v Ljubljani, Link: Psihoterapija Štrukelj

Najprej najlepsa hvala za odgovor… berem veliko vasih odgovorov, vsekakor se zavedam pomembnosti posvecanju sebi in resevanju stisk. Ravno zato sem tako zmedena cemu zdaj poslabsanje. Naj omenim da se traja. Ne skozi cel dan ampak ja nekako nisem taprava. Delam na sebi vec kot sem prej. In bilo je ze super. spet sem imela energijo itd zdaj pa spet padec. Zato me zanima pac ali je neko poslabsanje normalnu kljub jemanju ad?
. Kaj posebnega se ni dogajalo. Vsakodnevne zadeve. So stvari ki me mucijo. to itak. nevem ce bi se slabo pocutla ce bi vse stimalo. ampak prej sem se se pomirila s kaksno svojo prirejeno mantro.

nova
Uredništvo priporoča

Naj se omenim skripanje z zobmi. Kar naenkrat. recimo 3 tedne ze traja… in sem cist zmedena zakaj zdaj ko sem se zacela konco pocutit “normalno”

Pozdravljeni,

velikokrat neki naši odzivi niso logični in to kaže na to, da prihajajo iz podzavesti. Tudi škripanje z zobmi je simptom notranje stiske. Na sebi lahko delamo na različne načine. Zavestno si sami lahko veliko pomagamo, iz podzavestnega vidika pa rabimo pomoč tretje osebe – psihoterapevta, ki nam pomaga razvozlati znake nezavednih vsebin.

Lahko pride tudi do poslabšanja počutja po jemanju AD. Smiselno je, da to čimprej poveste svoji zdravnici oz. psihiatrinji.

S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj

Mag. Miha Štrukelj, Psihoanalitični psihoterapevt v Ljubljani, Link: Psihoterapija Štrukelj

Ponovno pozdravljeni,
slabi dnevi so za mano. Ponovno sem se pobrala, s svojimi mantrami in logicnim razmisljanje da je pa res vse minljivo tako slaba kot tudi dobra volja! Brala sem veliko o depresiji. Nevem zakaj mam tak obcutek da sem sama sebe pripravila do tega da se pocutim vcasih slabo, ker naj bi mela 3 simptome depre…. ko si recem da sem ok, sem ok… in potem moje overthinkanje… kaj pa ce nisem ok kaj pa ce sem to kaj pa ce bi lahko bila to. In spet tiscanje… pa ponovno vse je ok, ok si… itd… me razumete? izuriti moram svoje misli da si ne bom delala skode. Pa bom zmagala… Od nekdaj se bol taksna kot sem ze omenila zaskrbljena in realna malokrat optimisticna… ampak sem srecna velikokrat in ce nebi mela teh misli bi lahko rekla da sem pa noro fajn! Kako izuriti misli… tok le teh?
ker mnenja sem da ce bi dejansko bla v neki depresiji potem nebi mogla delat skrbet za malega sineka (70%) sama … nekje bi me ustavilo ali ne? ali pa me psiha ustavlja in je to znak depresije… in smo spet pri overthinkingu…
hvala vam za vse nasvete res! top ste!
aja glede skripanja zob pa denarne tezave… ker sma obremenjena s partnerjem financno zelo in ja nekje se mi ti problemi izrazajo…

Pozdravljeni,

vas slišim, da dobro zmorete vsakdanje obremenitve in očitno ste dovolj močni, da se z njimi soočate.

Iz vas izhajajo določene misli, pravite overthinking, ki jih skušate “izuriti”. Takšna zavestna obdelava je lahko tudi en način soočanja z njimi. Drugi način je ozaveščanje in predelava nezavednih vsebin, ki vam te misli povzročajo. To bi bila “odstranitev” vzroka ali vsaj poizkus.

S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj

Mag. Miha Štrukelj, Psihoanalitični psihoterapevt v Ljubljani, Link: Psihoterapija Štrukelj

New Report

Close