Obremenjevanje samega sebe s strahovi in depresija
Pozdravljeni.
Imam resen problem s samoobremenjevanjem po domače sekiranjem. Kadarkoli začutim grožnjo da bi lahko šlo nekaj narobe se mi panično v glavi slika cel kup najslabših možnih scenarijev. Tudi ko storim nekaj kar bi se lahko slabo končalo, tisto podoživljam še leto po dogodku. Strah me je da bom padel pod kolesa avtobusa, strah me je da mi bo nekdo pripeljal nasproti po avtocesti, strah me je da si bom zlomil vrat, da se bom zabodel… včasih to prekomerno premišljevanje prerase v samomorilske misli zaradi katerih se zlomim. Samomora si nikakor ne želim a vseeno se mi pojavi v glavi scenarij kako bom stekel pred tovornjak, se porezal… zaradi tega se seveda vedem še 3x bolj previdno in preračunavam možnosti da se kaj zgodi. ne zmorem več. Sedaj me je še strah da si bom kaj naredil. Psihično se bom uničil. Poskusil sem si že dopovedati da preveč skrbim pa je še slabše. Doma so imeli nekaj posluha a potem zamahujejo z roko da to ni nič in naj enostavno odmislim a ne razumejo da si ne morem pomagati sam. Pogovarjati se nočejo o tem ker se jim to zdi bedarija ker jih “utrujam” za brezveze.
Kaj lahko storim?
Pozdravljeni,
opisujete obsesivne misli, ki so lahko znak anksiozne motnje ali pa lahko predstavljo simptom obsesivno-kompulzivne motnje. Takšni simptomi so odraz globlje nezavedne psihodinamike. To pomeni, da se ljudje ponavadi niti ne zavedamo vzrokov za takšne težave, ki pa se kažejo v obliki raznih simptomov (tudi teh, ki jih opisujete).
Verjamem, da vam je težko, ko doma ne morete dopovedati v kakšni stiski ste. Od kdaj se vam pojavljajo te misli? Kaj se zdaj dogaja v vašem življenju? Kakšni dogodki ali situacije vam pomagajo pri izboljšanju počutja, kakšne pa poslabšanje?
Kako si lahko pomagate? Ker gre za prikrite notranje konflikte ali travme, je smiselno raziskati in predelati vzroke, ki vam simptome povzročajo. V nezavednem se skrivajo razni, za nas nesprejemljivi deli naše psihe (impulzi, čustva, spomini, želje,…). Ozaveščanje in tudi predelava teh delov omogoči, da se simptomi vsaj delno umaknejo oz. tudi lahko popolnoma izginejo. Ker smo na tej poti omejeni s svojimi obrambnimi mehanizmi, ki nam onemogočajo zavestni dostop do teh vsebin, je psihoterapija in psihoterapevt/ka tisti, ki nam pomaga na tej poti ozaveščanja in predelovanja. Včasih je brez takšne pomoči težko izstopiti iz začaranega kroga trpljenja in v teh primerih je psihoterapija nujna.
Druga možnost so psihofarmakološka zdravila, ki vam lahko pomagajo pri lajšanju simptomov, vendar vzrokov za nastanek ne bodo razrešili. Takšen način zdravljenja priporočam v primerih, ko je trpljenje preveliko ali akutno in je potrebna čimprejšnja pomoč, poleg pa priporočam tudi psihoterapevtsko obravnavo.
S prijaznimi pozdravi,
Pozdravljen
Tudi meni se dogaja podobno.Bilo je use cudovito in lepo.Zacelo pa se je nekje pri mojih 17letih z mislijo da sem resno zbolel sledie so preiskave bp in minilo je.Nato priblizno 2leti za tem sem se prestrasen zbudil z visokim srcnim utripom in mislijo da bom poskodoval svoje najdrazje neka misel mi je rekla daj ce si dovolj pogumen naredi to postalo me je strah skoraj da bi omedlev.Nato se je to nadaljevalo kaksne 3mesece res me je izcrpavalo nato so se misli spreobrnile in zacele razmisljati o samomoru bil je obcutek malo drugacnega strahu ampak bilo je podobno le da je meni bilo malo lazje kajti res ne bi nikomur nicesar storil.In stanje se je cez leta popravilo vse do 1tedna nazaj ko je izbruhnilo use napadi panike crne misli psihiranje samega sebe da sm nor da bi nihce ne bo mogel vec pomagati da bom pristal v norisnici in sedaj sm cisto na koncu imam tudi izbruhe jeze apetita nimam uceraj sem bil pri svoji osebni zdravnici diagnoza ansiozno depresivna motnja ampak se vedno me preganjajo iste misli tudi da zdravniki nic ne vejo in da sm nor dozivljam sedaj tudi napade jeze.use skupaj je noro svet je drugacen obcutek imam da to nism vec jaz.
Prosim za nasvet
Z lepimi pozdravi
Pozdravljeni,
ne skrbite, niste nor. Verjamem pa, da vam je težko.
Opisujete razne simptome, ki zgolj kažejo na nepredelane vsebine v vaši podzavesti – se pravi v delih, ki se jih ne zavedate. Simptomi so zgolj pokazatelj, da je potrebno neke notranje konflikte ozavestiti, razrešiti in predelati. S psihoterapevtsko obravnavo boste lažje prišli do korenin vaših težav, ki se kažejo v simptomih. Predlagam vam, da si čimprej poiščete ustrezno psihoterapevtsko pomoč in po potrebi, če je stiska prehuda, tudi pomoč z zdravili psihofarmaki (npr. antidepresivi, itd.) za lajšanje simptomov.
S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj