Najdi forum

Tesnoba in panični napadi

Pozdravljeni,
Sem 33 letni fant, s fakultetno izobrazbo, trenutno nezaposlen.
Moje težave so se začele kazati že v srednji šoli, anksioznost in moja osebna zdravnica jih ni želela slišati, češ da je vse v moji glavi. Z leti je to nekako izzvenelo in pred nekaj leti spet prišlo na plan. Dobil sem da Equores katerega sem jemal 4 mesece in potem prenehal.
Od tega je minilo skoraj tri leta in težave so spet prišle na plan.
Letos aprila se je začelo se panični napadi in tesnobo.
Dobil sem Asentro pri svoji osebni zdravnici, po kateri sem se res počutil bolje ampak mi je bilo zelo pogosto slabo.
Je to normalno?
Kaj menite kateri antidepresiv bi me zacetek spravil v formo?
Popolnoma se pa zavedam, da je delo na sebi tisto, ki odpravi vzroke, medikamentna terapija te samo postavi na noge da lahko normalno funkcioniraš.
Prosim za mnenje.
Hvala in lp

Pozdravljeni,

glede zdravil bo najbolje, da se obrnete na svojo zdravnico ali pa obiščete specialista psihiatra. Verjetno boste že v navodilih za uporabo (neželjeni učinki) prebrali če je slabost med neželjenimi učinki. V primeru, da so stranski učinki preveč moteči, se zdravnik lahko odloči za drugo zdravilo.

Kot omenjate, so simptomi odraz globlje psihične dinamike in dobro je, da slišimo kaj nam sporočajo. So opozorilo, da bi morali nekaj spremeniti, predelati ipd. Do teh sprememb pridemo skozi poglobljeno delo na sebi.

S prijaznimi pozdravi,

Mag. Miha Štrukelj, Psihoanalitični psihoterapevt v Ljubljani, Link: Psihoterapija Štrukelj

Pozdravljeni,

eno leto sem jemal zdravilo Asentra, ki mi je zelo pomagalo pri težavah s spanjem. Težava je bila v tem, da se nikakor nisem dovolj naspal. Ko sem se sredi noči zbudil za na stranišče, nisem več mogel zaspati (razne misli o tem kaj moram narediti, skrbi, …).

Potem sem z jemanjem zdravila po navodilu zdravnice postopoma prenehal, vendar so se isti simptomi pojavili že po enem tednu.

Kaj menite kako naprej?

Hvala za odgovor.

Ivan

nova
Uredništvo priporoča

Pozdravljeni,

psihofarmakološka zdravila so bergla, ki nam pomagajo hoditi, vendar ne opravijo funkcijo celjenja. Za dolgoročne rezultate je pomembno, da razrešujete svoje težave v nezavednem. Z razreševanjem svojih (pogosto neozaveščenih) notranjih konfliktov ali travm bi se morali umakniti tudi takšni simtomi. Druga možnost je, da živite s simptomi ali si pomagate z zdravili še naprej, dokler bo to potrebno.

S prijaznimi pozdravi,

Mag. Miha Štrukelj, Psihoanalitični psihoterapevt v Ljubljani, Link: Psihoterapija Štrukelj

Pri 27 letih sem prvič dobil napad panike. Posledica hiperventilacije. Sestra mi je zrihtala super psihologonjo. Po cca. 10- tih terapijah je bilo že super. Včasih me je morala punca peljati do doktarce, ker sam nisem bil sposoben. Po 5 min. pogovora sem bil že OK. Predlagala mi je antidepresive, ampak jih nisem želel. Moj predlog je, da ko vsopi negativna misel, spremeniš tok misli. Prisili se misliti na kaj drugega.

Pozdravljeni,

hvala za nasvet.

Rad bi se lotil zadeve pa ne vem točno kako. Glede na to, da imam po besedah zdravnice relativno blage simptome anksioznosti oz. depresije, ki mi vseeno kradejo kakovost življenja, bi za začetek prebral kakšno knjigo. Imate slučajno kak predlog (nekaj kar ni preveč znanstveno; ali pač)?

Hvala za pomoč

Ivan

Pozdravljeni,

ne poznam podrobnosti vaših težav in vam lahko napišem zgolj na splošno. Obstaja kar nekaj literature na temo anksioznosti in depresije. Ne priporočam vam, da berete strokovno literaturo, ker vam to ne bo koristilo. Morda kakšne osebne izpovedi ali pa priročnike za soočanje s simptomi (npr. vedenjsko-kognitivna terapija). Če boste želeli raziskati in predelati vzroke za nastanek vaših simptomov, pa vam priporočam poglobljeno obliko psihoterapije.

S prijaznimi pozdravi,

Mag. Miha Štrukelj, Psihoanalitični psihoterapevt v Ljubljani, Link: Psihoterapija Štrukelj

Pozdravljeni. Stara sem 29 let, imam 2 hcerki in v pricakovanju tretjega otroka. Upam da moj spis ne bo predolg. Tezave imam sledece.. tesnobo in panicne napade imam ze 10 let. Hodila sem k psihologu, dvema razlicnima psihiatrinjama, bila sem v Begunjah na 3 tedenskem programu tehnik sproscanja.. jemljem zdravilo Asentra 50mg. Tezave imam prakticno z vsem. Bojim se zunanjih odprtih prostorov- sama ne hodim na sprehode, v vecje trgovine tudi ne. S tezavo se pripravim, da se usedem v avto in se odpeljem v mesto.. stran je 22km. Bojim se smrti oz. bolezni. Nenormalen strah imam pred srcnim zastojem. Pred dvema letoma so se mi zacele pojavljati ekstrasistole. Bila sem na uz srca, ki je bil v redu. Na 24 urnem ekg pa je bilo zaznati sves. Iz mesta sem se odselila pred 3 leti, od takrat me je strah biti sama doma. Najbrz zato, ker je hisa na samem. Nevem s cim naj si pomagam, kako preusmerit misli in ne razmisljat o bolezni. Skodim svojemu telesu, umu, druzini.. kako naj si pomagam? Se opravicujem za dolg post.
Lp.. dolci

Tudi mene je bilo strah vozit avto. Včasih sem med vožnjo, ko me je zagrabla panika poklical prijatelja in se po telefonu pogovarjal med vožnjo, da me zamoti.
Po predlogu zdravnice, sem vse mračne misli zapisal , sproti ko se pojavijo v glavi. Super te zamoti in ko bereš čez čas vidiš da razmišljanja niso blizu realnosti.

Zivjo Patar123.
Tudi jaz se pogovarjam po telefonu in to vsakic, ko se odpravim od doma ali pa proti domu. 100x sem ze sla po tej cesti, pa me vsakic znova zagrabi strah. Kako si se pa znebil strahu pred voznjo? S pisanjem, kakor je predlagala zdravnica?
Lp

Tudi med vožnjo sem se kdaj ustavil, vzel ven beležko in zapisal in odpeljal naprej. Me je malo pomirilo. Lahko se pelješ 30 na uro, si čisto sam na cesti, v glavi ti pa dogaja, kot da za tabo teče medved 80 na uro.
Te zadeve nisem rešil za volanom. Bistvo je, da ko dobiš mračne misli v glavo, jih zavestno, namenoma odženeš z mislijo na nekaj drugega. Mogoče zveni smešno ampak poskusi odsanjat v neko vročo avanturo, ali sebe zamisli v neki sanjski službi kako si huda in obvladaš….predvsem pa kako uživaš.
Sicer je tega že 10 let ampak meni je za 60 eurov na uro (samoplačniško) pomagala psihijatrinja. Ene 10 krat sem šel. Samoplačniško zato, ker nisem mogel čakat tri mesce. Hodil sem cca. enkrat na teden oz. takrat ko sem imel res štalo. Ko mi je sama rekla “zdej me pa več ne potrebujete” nisem več hodil. Čeprav nisem bil še čisto vredu, sem z preusmeritvijo toka misli zrihtu zadevo dokončno. Mislim da je vse skupaj trajalo eno leto.

Dolci2, pozdravljeni,

glede na to, da gre za dolgoletne težave in ste si skušali pomagati s tehnikami, ki zmanjšujejo simptome, vendar neuspešno, vam priporočam, da poizkusite z globinsko usmerjeno psihoterapijo (npr. psihoanalitična psihoterapija).

Obstajajo vzroki zakaj se vam pojavljajo simptomi (npr. tesnoba, panični napadi, različni strahovi,…) in te ležijo nekje v vas. Gre za nepredelane konflikte ali travme, ki imajo veliko moč in ker se sami ne morejo predelati, se energija sprošča preko različnih simptomov.

Lepa primerjava je kontrolna lučka na avtomobilu, ki zasvesti, ko je nekaj narobe pod pokrovom motorja. Ne vemo zakaj gre, dokler temeljito ne pregledamo motorja in odpravimo napako. Preusmerjanje misli deluje približno tako, kot, da bi čez lučko nalepili papir in se delali kot, da nič ni. Po vsej verjetnosti bo okvara ostala za vedno in avto kmalu ne bo več deloval. To včasih tudi ne drži. Lahko se zgodi, da imamo stresno obdobje in se takrat težave poslabšajo, s tem pa tudi simptomi. Ko se okoliščine izboljšajo pa se tudi simptomi umaknejo. Če s tem opozorilom nič ne napravimo, s tem tvegamo, da se bo ob povečanem stresu zgodilo zopet isto, saj vzrokov za nastanek nismo odpravili oz. predelali. Zato lahko tudi rečemo, da so simptomi naši prijatelji, saj nam sporočajo, da nekaj ne počnemo dobro. V psihoterapiji se lahko poglobimo vase in najdemo te notranje konflikte ali travme, ter jih sčasoma tudi predelamo.

S prijaznimi pozdravi,

Mag. Miha Štrukelj, Psihoanalitični psihoterapevt v Ljubljani, Link: Psihoterapija Štrukelj

New Report

Close