Najdi forum

Pozdravljeni!

Z partnerko imava hude težave, ki so iz tedna v teden hujše in nevzdržne. Partnerka se ne zna kontrolirati ob izbruhih jeze, ki zadnje čase lahko nastanejo povsem brez razloga oziroma zanjo je lahko razlog že zelo banalen kot recimo če moram v službi podaljšati za 1 uro. Zadnje čase se fizično spravlja name, ko začne prepir me najprej seveda z vsemi možnimi žaljivkami užali in poniža, ker sem nekako ratal “imun” na to v smislu, da ne reagiram naza, gre dlje in me začne pretepati, in to z vso močjo, tudi v obraz. Ne, ne udarim jo nazaj se probavam kontrolirati in se umakniti, včasih je sicer zelo težko, ker hočem stran pa gre za mano in me pretepa, če jo primem in skušam pomiriti ne gre. Dokler jo držim, da mir čim jo izpustim, ponovno začne udrihati po meni. Sem popolnoma že izčrpan od vsega, ne vem kaj naj storim. Ona sicer obiskuje psihoterapevte že 10 let, se zaveda da ima težave z izbruhi jeze in kontrolo, imela je uničeno otroštvo, mamo ki jo je zanikala celo mladost. Od tega da me na vsake 14 dni meče ven iz hiše, da sem najslabši in me ponižuje, mi grozi, v javnosti napada in ponižuje in še kaj bi se našlo. Velikokrat sva govorila o teh stvareh, vem, da ima težave, vem da si ne želi biti ta oseba, pravzaprav vedno ko naredi konec najini vezi jo naredi predvsem zato, ker ona sama s seboj ne more več shajati. Zadnje čase ji zdravje zelo nagaja, splošno počutje, utrujenost, težave z dihanjem itd.. Je zelo razcepljena osebnost, ima hude težave in ji nihče ne zna pomagati.. Kadar nima težav je čudovita oseba, ljubeča, čutna, pripravljena pomagati, nasmejana skratka takrat jo obožujem! nima nobenega zaupanja vame, konstantno dvomi vame, v mojo zvestobo, je zeloo ljubosumna in tudi posesivna včasih. Ne vem zakaj, ampak jaz jo ljubim, morda zato, ker je o svojih težavah govorila še predno so se začele, velikokrat sva govorila o tem, trudi se že celo življenje pobegniti pred tem, ampak neuspešno. Najina ljubezen je res pristna, oba sva zelo čustvena, amapk jo uničuje, in se zaveda tega ampak si ne zna pomagati.. Jaz sem popolnoma uničen že od vsega tega, zato sem enostavno moral oditi. Res si ne želim končati te veze, želim ji pomagati ampak ji ne morem. Malo sem brskal po simptomih ki jih kaže z obnašanjem, ima vse znake Borderline osebnostne motnje in mogoče še kaj. Zadnjih par mesecev hodi tudi k psihiatru, jedla je antidepresive, učinka ni bilo. Kaj naj storim?? Prosim za pomoč obupan sem in na dnu!!

Zdravo!

Nisem izobražen strokovnjak na tem področju, imam pa nekaj izkušenj iz svojega življenja s čustvenimi in podobnimi težavami in podzavestnimi procesi delovanja. Sledijo moji vtisi ob branju tvoje objave.

Meni se sliši, kot da ima tvoja partnerka težave z sprejemanjem svojih negativnih čustev. Kar se potem kaže navzven kot sila, ki jo uporabi, da bi nadzorovala tebe. Je bilo na njenih terapijah narejenega kaj napredka na tem področju? Ali pa mogoče na drugih področjih? Če pacient terapevtu ne zaupa, potem tudi napredka ponavadi ni veliko. Če slučajno ne zaupa nikomur, potem mora najprej najti zaupanje vase.

Bežanje pred težavami ne reši ničesar, na nobenem nivoju. In medtem ko je to povsem razumljivo, saj je lažje, kot pa soočiti se z temačnostjo v nas, pa na žalost tudi ne prinese ne rezultatov in ne boljšega življenja.

Srečno obema.

Pozdravljeni,

kolikor slišim ima partnerka izrazita nihanja v razpoloženju in predstavljam si, da vam je v takem odnosu težko. Ob branju vašega sporočila sem se spraševal kje želite vi postaviti mejo v odnosu. Kaj je za vas še sprejemljivo?

Velikokrat si najdemo takšne partnerje s katerimi lahko v nekih delih znova ponavljamo naše stare življenjske vzorce. To se ponavadi dogaja nezavedno, čutimo pa lahko do te osebe npr. usodno privlačnost, celo odvisnost, da brez takšnega odnosa ne moremo živeti ipd. Želite pomagati partnerki, koliko pa želite pomagati sebi? Kje ste vi v tem?

S prijaznimi pozdravi,

Mag. Miha Štrukelj, Psihoanalitični psihoterapevt v Ljubljani, Link: Psihoterapija Štrukelj
nova
Uredništvo priporoča

Pozdravljeni, najprej hvala za odgovor.

Mislim, da je prekoračila vse meje, ki sem jih tudi parkrat postavil pa me enostavno ne upošteva oziroma, si ne zna pomagati. Jaz sem popolnoma izčrpan od vsega enostavno ne zmorem več, imam zelo stresno tudi na drugih področjih, služba, stanovanjska stiska, otrok itd.. Zato sem se odločil, da odidem. Kljub vsemu imam še vedno močna čustva do nje, mi je zelo težko, vem pa da moram na tej točki poskrbeti zase in za svoje zdravje, saj me je to uničilo.

Predvsem, ko se je začelo z nasiljem nad mano fizičnim predvsem, je bilo dovolj in seveda popolnoma nesprejemljivo. Kot sem že omenil ima vse znake MOM, zanima me strokovno mnjenje ali je taka oseba sploh zmožna biti drugačna ali ne. Kot sem po raznih člankih prebral naj nebi bilo ozdravljivo, ali to drži?

Definitivno si na tak način ne želim imeti veze, in ne bom več toleriral takega nasilja. Šla sva narazen, vendar probavam ugotoviti zakaj vse to in iščem odgovore, da grem lažje naprej. V primeru, da je možna sprememba oz zdravljenje bi mogoče razmislil o prihodnosti, čeprav globoko v sebi vem da je čas da grem in pozabim kaj je bilo…

Pozdravljeni,

Sprašujete ali je mejna osebnostna motnja (borderline osebnostna motnja) ozdravljiva. V primeru, da je oseba pripravljena delati na sebi, hoditi na poglobljeno psihoterapijo kot je npr. psihoanaliza, je možna tudi globlja osebnostna sprememba. V kakšni meri so spremembe in v kolikšnem času pa je težko predvideti.

Si predstavljam, da ste v neprijetni situaciji. Takšen odnos vam je nevzdržen, hkrati pa vam je težko, ker imate do svoje partnerke močna čustva. Klub vsemu ste poskrbeli zase, postavili svoje meje in se umaknili nasilju. Verjamem,da to ni bila lahka odločitev?

S prijaznimi pozdravi,

Mag. Miha Štrukelj, Psihoanalitični psihoterapevt v Ljubljani, Link: Psihoterapija Štrukelj

Pozdravljeni,

ta odločitev res ni bila lahka, dejansko sem se moral prisiliti in oditi čeprav nisem želel tega. Zelo težko je opisati situacijo v kateri sem. Kot bi bil v vezi z 2 popolnoma različnima osebama. Ljubiva se noro, ona se zaveda svojih težav, se trudi spremeniti, hodi na terapije že dolgo časa. Morda ni napredka, ker nihče do sedaj ni posumil na to motnjo in so se lotevali zadeve na napačen način. Dokler je vredu se imava zelo lepo, zelo sva navezana drug na drugega doživela sva ogromno lepih stvari skupaj. Začelo se je seveda z besedami, stopnjevalo se je vse do nasilja. Začelo se je pojjavljati vedno bolj pogosto in intenzivno. Naslednji dan žalost, jok in obžalovanje. Seveda ni šlo več tako naprej, oba sva bila že uničena.
Jaz sem popolnoma na tleh ne znam se pobrati, vse dni samo jokam, težko se spravim k sebi bolečina je prehuda. Ja, kljub temu da je bilo nevzdržno, trpim tudi sedaj.. Počutim se kot bi mi nekdo umrl..

Sploh, ko si z nekom nekaj časa, ga ljubiš in seveda želiš pomagati, prebresti te težave in ponovno zaživeti. Sploh ko ugotoviš, da ima to obnašanje ime in da si oseba težko pomaga ko pride nek trigger. Dejansko gre za “bolezen”..
seveda da moram zase poskrbeti ampak žalostno je to, da sem ravno tok na dnu kot sem bil v teh neljubih situacijah.

Imate morda zame kakšen nasvet? Razmišljal sem o antidepresivih, rad bi sicer to brez tablet predelal vendar se mi zdi, da ne bom zmožen..

Hvala še enkrat za vse nasvete

lep pozdrav!

Pozdravljeni,

seveda, predlagam vam, da si poiščete pomoč. Za zmanjšanje akutnih simptomov si lahko pomagate tudi z zdravili, ki vam jih bo predpisal osebni zdravnik ali specialist psihiater. Ko se partnerja razideta je popolnoma normalno, da je to težka preizkušnja. Gre za proces žalovanja, podobno kot pri smrti bližnje osebe. Lahko si poiščete pomoč tudi v obliki psihoterapije.

Z lepimi pozdravi,

Mag. Miha Štrukelj, Psihoanalitični psihoterapevt v Ljubljani, Link: Psihoterapija Štrukelj

Sicer je v letu 2017, vendar sem tudi jaz ugotovila, da imamo to težavo nekako vsi.
MOM kot ji pravijo, ima sprožilec kot sem opazila sama, nekateri se s tem spopademo na ne prepirljiv način drugim pa ne pomeni konca dokler nekako ne potešijo sebe (skoraj kakor seks) to lahko traja par minut lahko uro odvisno od intenzitete. Pri meni je primer zelo zanimiv, torej to je moj drugi partner s tem. Torej zadeva je taka skupaj sva že 14 let oba prihajava iz prejšnjih razmerij jaz z enim otrokom on dvema. Partner je izgubil očeta pri 5 letih, mama vemo kakšne smo lahko ženske ob taki situaciji, sam mi večkrat pove, da se mu je sesul svet na hrbet zaradi smrti, sledil je alkohol lokali izmikanje se potruditi imeti družino. V glavnem nekako mu je uspelo po 5 letih skupnega življenja začeti odkrivati kdo je kaj se mu je godilo,… vse super dokler. Nekaj let nazaj se nam je v skupnost pridružil njegov prvi sin s prejšnjo partnerko zelo je bil vesel saj je v tem času ko je bil brez otrok zelo trpel tudi otroka sta trpela, saj bivša ni dovolila niti 5 min dalj kot je napisano v sklepu sodišča BILO JE NOROOO. Čez eno leto se nam je pridružil tudi njegov drugi sin prej se pač ni dalo, ker ona ni popustila potem šele ko papirji to dovoljujejo/sodišče (starost otrok),… Vse super dokler nisem nekaj mesecev nazaj začela odkrivati kaj se dogaja. Moj partner je z mano krasen človek nisva se prepirala, tudi kadar smo bili sami jaz on moj otrok iz prejšnjega razmerja in najin skupen otrok. Njegov sprožilec je njegov prvi sin. Njegov sin je profesionalen manipulator s svojim očetom kaj takega ne vidiš, včasih mislim da mu po wifiju v misli pošilja ne vem kaj material za prepir. Torej kar sem odkrila je globje njegov sin nosi ime takšno kot si ga je kot majhen otrok zamislil dati svojemu otroku po osebi, ki mu je bila takrat všeč. To ime izhaja i tistega časa kot je bil on zelo prizadet. Torej sem odkrila, da je zelo zaščitniški do njega vse mu da prav, on nikoli ne naredi ničesar narobe vse ga zavedejo drugi,… jaz se v to sicer sploh nikoli ne spuščam. V glavnem njegov otrok je ugotovil kako lahko svojega očeta manipulira ampak tako, da napeljuje v prepir mi temu rečemo špeckahla. Zakaj do tega prihaja ker sam prihaja iz travme sicer ne take zaradi fizične izgube ampak take kjer se partnerji kadar niso za skup ali kako drugače za svoje maščevanje izkoriščajo papir takoo piše na sklepu. Sama prihajam iz razmerja kjer nisem šla na csd nisem šla na sodišče razbil mi je nos ker sem ga seveda totalno sprovocirala ampak najin otrok je bil enkrat tam enkrat tam, sedaj je oče mojega otroka pokojen leto dni in sem hvaležna sebi in svoji max prisebnosti, da nisem otroka manipulirala. Torej kaj je sprožilec, da se ljudje tako vedemo kot se jaz bi rekla tako, ko sam nečesa ne dosežeš v življenju opravljaš druge kako nesposobni so, torej mogoče je sprožilec v tem, da smo so tisti trenutek v podrejenem položaju kot baterije za duracel eno daš v zajčka eno v polža. Pri obeh partnerjih sem opazila, da je moja razgledanost moteča moje znanje,… ugotovila sem da mi hitro povejo da je preslano ali kaj podobnega, menim da se ne gre za kontrolo na nekom, menim da je težava v tem da so se ustavili in da želijo ustaviti tudi nas, da jih ne pustimo zadaj da ne ostanejo sami, mogoče bo pomagalo da vedo da ne gremo nikamor in ne da lahko gremo kadarkoli hočemo. To sem samo jaz in moj pogled na moj prostor

New Report

Close