Najdi forum

Pozdravljeni.

Na vas se obračam s svojim problemom, saj me zanima mnenje z vaše strani.

Pred 10 meseci sem izgubila nerojenega otroka. To sem doživljala kot veliko veliko travmo, ki na nek način še traja. Moj problem je sledeč. Že 10 mesecev ne spim normalno, pojavljajo se neke sanje, pri katerih kričim, se vstajam, opažam zelo močno bitje srca, kar me prestraši. Včasih se zavem, včasih ne. Teh sanj se namreč nikoli ne spomnem, medtem ko ‘normalnih’ sanj se. Najprej se je to pojavljalo vsaki dan, potem nekajkrat na teden, sedaj na nekaj tednov, včasih pogosteje včasih redkeje. Je to vse skupaj v moji podzavesti ali kako? Je zelo stresno, saj se zbujam precej utrujena. Zanima me kaj lahko sama naredim, ali svetujete obisk kakšnega terapevta?

Hvala in lp

Pozdravljeni,

nezavedno lahko na nas vpliva na razne načine. Spanje in sanje so kanal prek katerega nezavedne vsebine pronicajo v zavest, vendar so dostikrat zakodirane. Ravno zaradi tega ljudje sanje velikokrat označijo za nesmiselne, čeprav odkodirane nosijo veliko sporočilnost.

Izguba nerojenega otroka je zelo stresen dogodek in normalno, da vam je težko. V primeru, da takšna izguba ni predelana, (p)ostane travma. Najbolje boste začutili sami – ali potrebujete pri predelavi pomoč ali ne?

S prijaznimi pozdravi,

Mag. Miha Štrukelj, Psihoanalitični psihoterapevt v Ljubljani, Link: Psihoterapija Štrukelj

New Report

Close