Najdi forum

Zanima me, če obstaja pravica do psihologa/psihoterapije? Ne govorim o psihiatru, ki ti ga predpišejo, če pri zdravniku pojamraš glede depresije, potem pa pol leta čakaš na prosto mesto – mislim namreč konkreten ukrep, tako kot na primer nujno potrebuješ zdravniško pomoč ob zlomu roke.

Da malo objasnim: sem v rejništvu odkar pomnim. Imela sem veliko travmatičnih izkušenj v zgodnjem otroštvu in sem ter tja kakšno do 18. leta; večinoma gre zasluga materi. Oče nikoli ni bil del mojega življenja. V rejništvu sem pri babici in, čeprav se od samega začetka po vsej moči trudi skrbeti zame, se na mentalni ravni ne srečava. Vsi člani bližnje družine (kar poleg že omenjenih vključuje še brata, sestro in strica – maminga brata) mi delujejo psihično nestabilni.
Ker sem bila vzgojena v “močno” osebo, ki svoje težave reši sama (ponižnost je namreč sramotna) in ker mi je bilo vedno rečeno da “imam odlično življenje, katerega marsikdo ni deležen”, si nikoli nisem upala priznati, da mogoče le ni tako. Zdaj si samo še želim iskreni pogovor z nekom, ki bi mi objasnu vso to meglo v glavi.
Sprašujem se, če obstaja dejanski razlog za našo (skoraj zakleto) družinsko nestabilnost? Ima babica mejno osebnostno motnjo, ki je oblikovala svojo hčer – mojo mater – v domnevnega sociopata, svojega sina pa spravila v depresijo? Imam jaz mejno osebnostno motnjo?

V vsakem primeru vem, da potrebujem profesionalno pomoč in glede na to, da prihajam iz družine, ki je nagnjena k ekstremom (tako na papirju in v praksi) me zanima, če lahko zaprosim za primeren ukrep ali pa bom “pač morala čakati ali plačati” korak v boljšo smer?
Je kakšna ugodnost za tiste, ki smo na CSD?

*Od kakega 13. leta dalje si želim psihološko (ali še rajše psihoterapevtsko) pomoč, lani novembra sem prvič spregovorila o tem z zdravnico, ki me je dala na čakalno listo za brezplačnega psihologa/psihiatra. V 7 mesecih se je ogromno zgodilo in glej ga zlomka, na vrsto sem prišla ravno v trenutku, ko sem bila v najboljšem tednu svojega življenja, zato sem pomoč zavrnila. Od tega je zdaj 4 mesece in počutim se vedno slabše.

Pozdravljeni,

verjamem, da vam je ob vsem tem težko. Preživeli ste več težkih situacij o katerih bi bilo dobro, da bi spregovorili s strokovnjakom. V primeru urgentnih situacij gre ponavadi za psihiatrično pomoč z zdravili, medtem, ko se za psihološko ali psihoterapevtsko pomoč čaka (v primeru napotnice) več mesecev.

Razlogi za družinsko nestabilnost se verjetno nahajajo tudi zaradi transgeneracijskih vzorcev. V primeru, da se želite vključiti v psihoterapijo imate možnost tudi samoplačniško. Če ste v obdobju, ko imate finančne težave, nekateri psihoterapevti ponujamo možnost obiskovanja psihoterapije po znižani ceni. To pomeni, da se posamezniku, ki se trudi zaslužiti, vendar zaradi določenih okoliščin to ni mogoče, cena začasno zniža na tisto raven, da mu plačevanje takšne cene ne ogroža eksistenčnega minimuma (hrana in streha nad glavo).

Naj vas obdobja izboljšanja ne zavedejo. Tudi če se boste odločili za psihoterapevtski proces, je pomembno, da ste temu predani. Prihajajo tudi obdobja izboljšanja, zmanjšanja ali celo umik simptomov ipd., vendar to še ni samo zdravje. Za dolgotrajnejše spremembe lahko psihoterapija traja tudi več let.

Poslušajte sebe in svoja čustva ter se ne ozirajte na to kaj pravijo drugi. Kaj pomeni “odlično življenje” je zelo relativno. Pomembno je, da lahko o svojih čustvih, mislih in čutenjih spregovorite.

S prijaznimi pozdravi,

Mag. Miha Štrukelj, Psihoanalitični psihoterapevt v Ljubljani, Link: Psihoterapija Štrukelj

New Report

Close