Močan 6. čut imam. Če se s kom pogovarjam in se potem ločim od njega ga še vedno čutim. Zaznam razpoloženje. Najbolj ga zaznam v primerih, da se potem, ko odidem začne razburjati. Če se kdo pogovarja o meni, ga skoraj vedno zaznam, vendar ni nujno. Bolj kot ga poznam, bolj ga čutim, da ne vse, nekatere bolj druge manj.
In zdi se mi, da se mi še bolj razvija ta čut.

Problem pa nastane, ker tega nihče ne ve razen psihologa, nihče ne ceni, najraje bi mi dali oznako shizforenik, ker pač lahko zaznavam ljudi, predvsem čustvena stanja na daljavo.

Zdi se mi, da se mi dogaja grozljiva krivica zaradi tega, ker se mogoče malo drugače obnašam zaradi tega. Drugi bi rekli čudno, itak. A veste kako je bedno, ko spoznaš kakšnega nesimpatičnega človeka in ga potem še vedno zaznavaš, tudi ko nisi več z njim? Zaradi tega se ljudi precej izogibam in le redke spustim blizu. To pa mi povzroča neke vrste “otopelost”, ker se mi ne dogaja toliko, kot bi se mi moralo. Sicer o tem nikomur ne govorim, ve samo psiholog. Včasih imam tudi vizije, samo so zelo redke in kratke, ponavadi zvečer, preden zaspim.

Kje vi vidite rešitev?

Pozdravljeni,

slišim vas, da imate intenzivna občutenja. Sam nimam takih izkušenj, vas pa skušam v tem razumet. Torej, vidite težavo v tem, da nekatere ljudi preveč čutite, zaznavate. Vas in okoliščine poznam premalo, da bi vam lahko karkoli svetoval. Se o tem pogovarjate s svojim psihologom/psihoterapevtom? Ste prišli do kakšne rešitve? Kaj vam pomaga?

S prijaznimi pozdravi

Ne, po njihovo to spada pod shizofrenijo. S takimi se pač nimam kej pogovarjati… zato iščem pomoč drugje.

Pozdravljeni,

se ne počutite razumljeni? Verjamem, da obstaja kakšen psiholog/psihoterapevt, ki vas bo znal v tem slišati in lahko skupaj najdeta pot, ki vodi do izboljšanja počutja?

S prijaznimi pozdravi,

Sej ne iščem razumevanja. Če nekaj imaš, ne rabiš nekoga, da te razume ampak rabiš nekoga, ki ti zna dati koristen nasvet, ker se mu podobno dogaja.