Najdi forum

anksioznost in fizični simptomi?

Pozdravljeni!
Stara sem 21 let, pred 5 meseci sem se preselila v tujino, kjer bom še en mesec. Na začetku naj povem da imam prekomerno težo, sicer pa nobenih večjih problemov z zdravjem, kroničnih bolezni itd. V zadnjem letu sem opazila, da imam nekako bolesten strah pred zdravstvenimi problemi pa tudi čisto običajnimi stvarmi – vožnjo z avtom, vožnjo z letalom (v katerem sem prej uživala) itd. Se mi zdi da se je to začelo nekako takrat ko sem se začela rediti in spremenila življenjski slog na slabše.

Pred dvema mesecema sem v enem tednu začutila mravljinčenje in bolečino v levi dlani in levem stopalu, načeloma nič motečega. To je preraslo v bolečino v levi roki in rami. Po nekaj dneh sem doživela prvi panični napad (zelo močno bitje srce, zadihanost, vrtoglavica itd.), se mi zdi ker so bile bolečine na levi strani telesa, da sem se ustrašila da je kaj narobe s srcem (neumno saj vem, ampak vseeno). Čez dva dni se je to spet ponovilo vendar v milejši obliki, to je bilo nekaj ur pred odhodom na potovanje. Šla sem na urgenco, kjer je bilo seveda vse v redu. V tednu na potovanju sem se počutila slabo, pulz je bil visok, leva stran me je bolela (roka, rama itd.). Študentka medicine, ki je bila tudi tam me je pregledala in ugotovila da imam malo povečano ščitnico (bolezni ščitnice so edina družinska bolezen). Ko smo prišli nazaj sem šla nazaj k zdravniku, naredili smo 24urni EKG, ultrazvok ščitnice in običajne krvne preiskave. Vse je bilo super, razen EKG. Tam mi je rekla gospa na ultrazvoku, da je verjetno vnetje, medtem ko mi je endokrinolog rekel da to ni vzrok mojih težav in da je to verjetno anksioznost.

Tukaj je moje največje vprašanje: je možno da je fizična bolečina tudi simptom anksioznosti?

Že nekaj časa sumim da imam sindrom policističnih jajčnikov, ginekologa imam čez ene mesec, kjer se bom prepričala. Je lahko tudi to kako povezano z anksioznostjo?

Po vseh obiskih pri zdravniku sem spremenila življenski slog in na zdrav način shujšala v slabih dveh mesecih 6 kg.

Simptomi se niso izboljšali kljub temu, da sem spremenila življenjski slog.

Hvala že vnaprej in LP

Pozdravljeni,

opisujete, da imate bolesten strah pred zdravstvenimi problemi in tudi običajnimi stvarmi, kar kaže na anksiozne misli.

Doživeli ste panični napad. Predstavljam si, da vam je bilo težko? Pri paničnem napadu gre za napačno interpretacijo simptomov. Naprimer sami ste opisali, da ste začutili bolečine na levi strani telesa in ste se ustrašili, da je kaj narobe s srcem. V tem primeru ste napačno interpretirali bolečino in s tem povzročili panični odziv.

Sprašujete ali je fizična bolečina lahko simptom anksioznosti. V primeru, da ni fizičnega vzroka za bolečino je to lahko psihosomatski simptom. Se pravi, da se nerazrešene teme v podzavesti izkazujejo s telesnimi znaki. Ni pa to nujno znak anksioznosti.

Za izboljšanje verjetno ne bo dovolj spreminjanje življenjskega sloga. Predlagam, da si poiščete pomoč psihoanalitičnega psihoterapevta/tko s katerim boste lahko predelali svoje neozaveščene dele, ki vam povzročajo anksiozne misli in panične napade.

Sem vam odgovoril na vprašanja?

Lep pozdrav,

Mag. Miha Štrukelj, Psihoanalitični psihoterapevt v Ljubljani, Link: Psihoterapija Štrukelj

Najlepša hvala za odgovor, imam v načrtu iti tako k splošnem zdravniku kot k psihoterapevtu in priti tej zadevi do dna in to rešiti. Ta odgovor mi bo pomagal ta kratek čas do obiska zdravnikov, se mi zdi da me ne bo več tako strah teh bolečin pa karkoli že so. Problem je samo, ker se ti pojavi nekaj simptomov, zdravniki ne ugotovijo ničesar, potem pa greš preiskovat internet, kjer seveda ugotoviš da imaš verjetno nekje 5-6 bolezni (malo za hec malo za res). Še enkrat hvala in lep pozdrav.

nova
Uredništvo priporoča

Pozdravljeni,

sumite na sindrom policističnih jajčnikov in se sprašujete ali je sum lahko povezan z anksioznostjo. Nedvomno je lahko, saj je pri anksioznosti običajno, da ko sumimo na neko bolezen, temu ponavadi sledijo zdravniške raziskave, ki ponavadi ne najdejo nič. Nato pa se velikokrat zgodi, da pri sebi hitro najdemo kakšno drugo “bolezen” in tako naprej. Gre za krog ponavljanja.

Lep pozdrav,

Mag. Miha Štrukelj, Psihoanalitični psihoterapevt v Ljubljani, Link: Psihoterapija Štrukelj

Pozdravljeni,
mene tud zanima ali so možni taki simptomi (npr. kot se meni dogaja čakam na en pregled in mislim na najslabšo diagnozo čakam že već kot 1 mesec) vsak dan mi gre na slabše in sicer da sem toliko utrujen da komaj hodim nobene energije ali je to simptom anksioznosti ali sem res bolan. Hvala in lp.

Pozdravljeni Joco,

hvala za vaše sporočilo.

Iz vašega sporočila ne morem zaslediti ali gre za anksioznost ali za obolenje. Kolikor pravite mislite na najslabšo diagnozo, čeprav nimate razloga, da bi tako mislili? Morda je vaša utrujenost lahko povezana s sumom na bolezen. Naprimer, utrujenost lahko prihaja tudi zgolj iz fizične ali psihične izčrpanosti.

Ali že imate izkušnjo, da ste sumili kakšno diagnozo in so jo preiskave potem ovrgle? V smislu, ali ste se že kdaj prej ubadali s kakšnim sumom na bolezen?

Lep pozdrav,

Mag. Miha Štrukelj, Psihoanalitični psihoterapevt v Ljubljani, Link: Psihoterapija Štrukelj

Pozdravljeni!

Se opravičujem zaradi dolge objave, ampak ne vem več kako naj si pomagam. Stara sem 27 let in v hudi stiski, za katero krivim izključno osebno zdravnico. Mogoče bo pomagalo že samo to, da pišem na forum.

Imam hudo skoliozo in že leta živim z bolečinami, zaradi katerih pa ne paničarim. Vem, da me udje bolijo zaradi težav s hrbtenico. Nekaj let sem se zdravila zaradi depresije, vzroka nismo nikoli odkrili. 3 leta sem jemala Mirzaten 30 mg, polovičko ali celo tableto, odvisno kako hudo je bilo. Imela sem predvsem težave s spanjem, čez dan sem bila zelo utrujena, ne glede na to, koliko časa sem spala. Januarja sem zaključila s psihoterapijo, ker se je moja psihiatrinja preusmerila drugam, nadomestni pa mi je bil zelo nesimpatičen. Tudi načeloma se nisem imela s psihiatrinjo o čem pogovarjat pa sva imeli pač ženske pogovore. Zdravila naj bi mi zdaj predpisovala osebna zdravnica, kar je pisalo na končnem izvidu.

Pred 3 meseci sem dobila občutek omrtvičenosti noge od stopala do kolena. V tistem času sem jemala prehranske dodatke, za katere sem potem ugotovila, da vsebujejo fitoestrogene. Ker sem kadilka, sem se prepričala, da imam strdek v nogi in zagnala celo paniko. Čakala sem, da me bo zadela kap v takšni ali drugačni obliki. Šla sem do osebne zdravnice, ki me je skoraj nadrla, da je to od hrbtenice. Želela sem napotnico za specialista, ker me tako ali tako noben ni pregledal že več kot desetletje. Želela sem odgovor, zakaj ne boli, zakaj mrtviči. Občutka ne poznam in sem zaskrbljena. Odslovila me je z osnovnim pregledom krvi in rekla, naj delam vaje za hrbtenico. Pa sem jih. Potem me je občutek omrtvičenosti obiskal še v mezincu in prstancu na levi roki. Začela sem delati še vaje za vratno hrbtenico. Pa je tudi pomagalo, sicer samo za par sekund, ampak je bilo dovolj, da sem se prepričala, da gre res za probleme s hrbtenico. Nato me je začelo čedalje bolj mrtvičiti (vaje sem delala tudi 5x na dan, verjetno jih nisem delala pravilno, ker jih tudi ne morem). Od takrat naprej sem imela take napade panike. Res ne poznam tega občutka in me je grozno strah. K zdravnici sem hodila menda vsak teden in jo prosila za napotnico za specialista, ni mi je dala. Potem sem se spomnila na izvid od psihiatra in ji ga prinesla. Na obrazu je dobila tak nasmešek in mi rekla, da mi bo napisala napotnico za psihiatra in pomirjevala. Odslovila me je z diagnozo anksiozno-depresivne motnje s paničnimi napadi in somatizacijo. Kamorkoli sem prišla (2x sem bila na urgenci) so me odslavljali z napotnicami za psihiatra in pomirjevali. Vse sem zavračala.

V nedeljo sem popustila, ker je bilo z mano čedalje huje. Psihiatrinja mi je predpisala Helex 0,25 mg. Zamenjavo terapije sem odklonila, ker grem na morje in mislim, da ni primeren čas za tako eksperimentiranje. Helex ni pomagal, panična res nisem bila, občutki po glavi pa niso povsem izginili. Po treh urah ni bilo nobenega učinka več.

Ta teden sem prosila za drugo mnenje. Tudi ta zdravnica je grozila s psihiatrom, dala pa mi je napotnico za fiziatra. Končno. Fiziatrinjo sem prosila, če bi lahko na hitro prišla na posvet, ker imam res hude napade panike. Tako prijazne in simpatične zdravnice že dolgo nisem videla. Ko je pogledala moje stare izvide je bila zgrožena, da me pošiljajo na psihiatrijo in dajejo na pomirjevala. Rekla mi je, da mi lahko pomaga samo dober nevrolog in še kakšen specialist. Da gre verjetno že za degenerativne spremembe hrbtenice. Poslala me je k nevrologu in to menda ne bo edini specialist, ki ga lahko pričakujem. Ni pa nič hujšega, zaradi česar bi lahko umrla. Na pregled pri nevrologu bom čakala samo en mesec. Malo sem se pomirila. Včeraj sem vzela 2x po dva Helexa (na 8 ur). Zadeva me je totalno zadela in sem lahko zaspala. Po res dolgem času. Danes nisem vzela nič, rada bi se pomirila brez teh groznih tablet. Kupila sem Neopersen, pijem melisin čaj. Mislim pozitivno in hodim na sprehode. Občutki po glavi pa se ne nehajo. Zbada me, imam občutek pritiska v glavi, občutek kot da se mi delajo mehurji, omrtvičena ustnica. Rahlo sem omotična, včasih čutim nekakšno toploto v očesu in se mi zdi, da vidim megleno. Prej sem imela občutek, kot bi me nekdo vlekel za lase in mi bo cel skalp potegnil dol. Nimam pa več napadov panike. Kadar grem na sprehod, se pojavi depesonalizacija/derealizacija. Občutki se ponavadi pojavijo po eni polovici glave, ko se ne zmenim zanje se preselijo na drugo stran. Verjetno me grabi po glavi zato, ker me je pred časom nekdo strašil z možganskimi anevrizmami. Pa ne verjamem, da jo imam. Imam tako nizek pritisk (navadno 80/60), ob najhujšem paničnem napadu mi je zdravnica izmerila 130/90. Razen kajenja nimam nobenega dejavnika tveganja. Pa še nad tem sem se zamislila in se odločila, da počasi neham. Zaenkrat mi lepo uspeva.

Od nekoga bi rada samo odgovor, da so ti občutki po glavi posledica moje bujne domišljije. Verjetno moja psiha še ni dojela, da je vsega hudega končno konec in bo že jutri bolje. Danes bom rajši Helex zamenjala za pivo ali dve in pogovor z mojim fantom pa preklela še 10x mojo zdravnico, ki me je tako lepo popredalčkala. Do take agonije, kot sem jo doživljala zdaj sploh ne bi smelo priti. Načeloma se imam za močno osebo. Pri 15ih sem se zdravila zaradi generalizirane anksiozne motnje s paničnimi napadi. Ker me je bilo sram, sem psihologu zamolčala marsikatero podrobnost mojih problemov. No, pri psihiatrinji sem izvedela, da je šlo za socialno fobijo, ki sem se je znebila brez psihoterapije in tablet. Mislim, da mi bo tudi tokrat uspelo brez Helexa. Sem pa čisto zgrožena, da je tako težko napisat napotnico za specialista, recepte za pomirjevala pa kar podarjajo na veliko. Če bi jih želela, bi jih do zdaj dobila okoli 10 škatlic.

Je možno, da sem depresivna zaradi nizkega pritiska? Načeloma nisem brezvoljna in vidim smisel v življenju, zanima me milijon stvari. Sem samo stalno utrujena in posledično delujem, malo zamaknjeno in apatično. Ne glede na to, koliko časa spim in ali vzamem Mirzaten ali ne, se zbudim čisto pobita. Čez dan sem pa tako utrujena. Odkar sem ukinila popoldanski spanec, je stanje boljše. Največ težav imam pozimi, ko se ne gibam kaj dosti. Ob lepem vremenu ogromno prehodim in se mi zdi, da imam boljši spanec. Tudi, če ne vzamem Mirzatena. Slabokrvna nisem, ščitnica je v redu. Ampak tudi organske vzroke za depresijo smo izključili šele zdaj. K psihiatrom me pa pošiljajo že deset let. Groza. Založili so me že s celo paleto raznih zdravil, še najbolj je morda res pomagal Mirzaten.

Hvala za kakršenkoli odgovor in lep pozdrav.

Pozdravljeni,

hvala za vaše sporočilo.

Slišim, da doživljate močno stisko. Med prebiranjem sporočila sem dobil občutek, da se pri vas mešajo težave fizičnih in psihičnih vzrokov. Skolioza vam povzroča razne težave in bolečine, hkrati pa ste doživljali stisko in napade panike. Ali se je diagnoza somatizacije nanašala na vaše težave s hrbetnico ali na kaj drugega?

Občutke, ki jih opisujete – pritisk v glavi, občutek, da se delajo mehurji, omrtvičena ustnica, toplota v očesu, meglen vid, omotičnost, depersonalizacija, anksiozne misli, brezvoljnost, jutranja utrujenost in tudi omrtvičenost raznih delov telesa imajo lahko psihični vzrok. V tem primeru vam telo s temi simptomi nekaj sporoča. Na telesu se ponavadi izražajo blokirana čustva, ki nimajo prostora za besedno izražanje in čutenje.

Če je temu res tako, do temeljnega izboljšanja ne bo prišlo dokler ne boste (s strokovno psihoterapevtsko pomočjo) razrešili morebitne konflikte in/ali travme. Pri tem ima veliko vlogo nezavedno.

Omenjate, da ste zaključili s psihoterapijo pri psihiatrinji, kjer ste imeli “ženske pogovore”. Naj poudarim, da so psihiatri v osnovi zdravniki, ki diagnosticirajo in predpisujejo psihofarmake (zdravila) ter niso izobraženi za strokovno psihoterapevtsko pomoč. Psihoterapija ni klepet, ampak zdravljenje z besedo. Namenjena je samoraziskovanju, ozaveščanju in predelavi konfliktov in morebitnih travm ter iskanju bolj smiselnih rešitev.

Glede na prebrano mislim, da razlog za depresivno razpoloženje ni nizek pritisk, ampak je vzrok za vaše težave bolj kompleksen. Zato vam toplo priporočam, da se obrnete po pomoč na psihoanalitičnega psihoterapevta. Tak proces je dolgotrajen in ne morete pričakovati, da se bo nekaj spremenilo čez noč. Slišim pa, da trpite že vsaj 12 let (generalizirana anksiozna motnja z napadi panike pri 15ih) in se mi zdi škoda, da bi bilo tako še naprej. Ste mladi in imate pred seboj še dolgo življenje.

Če imate še kakšno vprašanje ali komentar ste dobrošli, da ga zapišete.

Lep pozdrav in srečno,

Mag. Miha Štrukelj, Psihoanalitični psihoterapevt v Ljubljani, Link: Psihoterapija Štrukelj

Pozdravljeni,
stara sem 27 let in pojavljajo se mi epizode, ki menim, sodijo v kategorijo anksioznosti. Simptomi so sledeči: v predelu srca me začne močno boleti, gre za abnormalno bolečino, ki lahko traja tudi do 6 ur ali več. Včasih so napadi zelo kratki, lahko trajajo samo pol ure. V tem času težko diham in razmišljam. Ko ta bolečina (lociram jo okoli srca) mine, se pojavi nov, drug simptom in sicer prebavne motnje – najprej mi “poka” po črevesju, nakar dobim lažjo obliko driske. Moje vprašanje je sledeče: menite, da gre za anksioznost ali bi lahko bil vzrok kaj drugega, bolj fizičnega? Menim, da je pomembno omeniti, da ima moj oče postavljeno diagnozo napadi panike. za kar je dobil predpisane AD Asentra. Hvala za odgovor in lep pozdrav.

Pozdravljeni,

hvala za sporočilo. Glede na opisano vam težko povem ali gre za anksioznost. Lahko, da so te težave povezane s psihičnimi težavami, ni pa nujno. Dobro bi bilo, da se oglasite pri svojem osebnem zdravniku, ki bo ocenil ali so potrebne kakšne dodatne preiskave. Šele potem se bo videlo ali gre dejansko za psihosomatiko.

Sem vam odgovoril na vprašanje?

S prijaznimi pozdravi,

Mag. Miha Štrukelj, Psihoanalitični psihoterapevt v Ljubljani, Link: Psihoterapija Štrukelj

Pozdravljeni,
pravzaprav mi na vprašanje niste odgovorili zadostno. Pri zdravniku sem že bila, predpisane sem dobila Apaurin po potrebi. Hodila sem tudi na psihoterapijo, ker sem menila, da je moja težava psihosomatske narave.

Lep dan vam želim in hvala za vaš čas in trud.
Lep pozdrav.

Pozdravljeni,

glede na omejene informacije vam ne morem dati konkretnega odgovora, ker je možnosti več. Če imate še kakšno vprašanje ali podrobnejšo razlago pa ste dobrodošli, da mi pišete.

S prijaznimi pozdravi,

Mag. Miha Štrukelj, Psihoanalitični psihoterapevt v Ljubljani, Link: Psihoterapija Štrukelj

Lepo pozdravljeni.

Hčerka je stara 22 let in je pred enim mesecem utrpela poškodbe zgornje ustnice in zoba-1. Bila je šivana znotrja in zunaj ustnice. Sedaj ima ustnico mrtvo oz. je ne čuti ko pa se nasmeji ji potegne ustnico. Ker je študentka glasbe in sicer pihala je to za njo zelo moteče. Zanima me, če se bo stanje zboljšalo in koliko časa traja rehabilitacija.

Zahvaljujem se za odgovor.

Pozdravljeni,

žal vam na na vaša vprašanja ne morem odgovorit, ker nisem zdravnik oz. specialist za omenjeno področje. V primeru, da imate vprašanje glede psihičnih posledic poškodbe, mi prosim napišite kaj več o doživljanju vas oz. vaše hčerke.

S prijaznimi pozdravi,

Mag. Miha Štrukelj, Psihoanalitični psihoterapevt v Ljubljani, Link: Psihoterapija Štrukelj

Pozdravljeni.
Pred priblizno letom pa pol mi je zdravnik diagnozo anksioznost. Takrat sem dobila antidepresive, jedla sem jih 3 mesece. Stanje se je izboljsalo, vendar se mi zdaj po letu in pol pojavljajo spet iste tezave. Strah, panika, omotica, hitro bitje srca, je pa res da so bili zadnji trije meseci zame zelo psihicno naporni in najverjetneje se je vse ponovilo zaradi tega. Kaj mi svetujete? Da spet obiscem zdravnika in jemljem nekaj casa antidepresive? Poskusila sem dominor vendar ne obcutim razlike.
Hvala za odgovor.
Lp.

Pozdravljeni,

antidepresivi pomagajo pri zmanjševanju simptomov, ampak vzrokov za nastanek ne razrešijo. Dobro bi bilo, če bi lahko več o sebi spregovorili s strokovnjakom psihoterapevtom. Skozi pogovor lahko razrešujete notranje konflikte ali travme, ki ponavadi povzročajo takšne simptome.

Druga možnost je, da zopet začnete z antidepresivi, ki so vam, kot pravite, v preteklosti že pomagali. Ker s tem vzrokov za nastanek ne odpravite bi vam vseeno svetoval, da prej poizkusite s psihoterapevtskim procesom.

Sem vam odgovoril?

S prijaznimi pozdravi,

Mag. Miha Štrukelj, Psihoanalitični psihoterapevt v Ljubljani, Link: Psihoterapija Štrukelj

Pozdravljeni.Prosio bi vas za pomoc.Vec neki casa borim se sa anksioznostcu,pijem paroksat ali mi slabo pomaga.Moj problem je nastal zaradi odgovornega i stresnega dela.Dobio sem strah od svojega dela katerega sem opravljao sa veliko uspeha.Zdej sem dobo lakse delo ampak se bojim da me spet ne vrnejo na tisto staro kjer za to mam pogodbo.Jast bi se rad suocio in borio ampak nimam snage kjer je strah mocnejsi.

Pozdravljeni,

vam je predpisal Paroxat osebni zdravnik/ica ali specialist psihiater/rinja? V primeru, da se ne počutite dobro o tem obvestite vašega zdravnika/ico.

Antidepresivi ponavadi začno delovati po približno treh tednih jemanja. Kdaj ste pričeli z jemanjem? Dobro bi bilo, da bi hkrati o svojih težavah s kom spregovorili. Ali se lahko komu zaupate?

S prijaznimi pozdravi,

Mag. Miha Štrukelj, Psihoanalitični psihoterapevt v Ljubljani, Link: Psihoterapija Štrukelj

Hvala za odgovor.Pijem paroksat ze sest mesecev,psihijatrinja mi ga je prepisala.ko sem ji povedal da imam se tezave mi je rekla da moram se neki sam narest da se moram sociti z problemom.Probal sam tudi to naresti ampak je zelo tesko.Pred tremi leti sem ze imel isto tezavo pa mi je tudi takrat predpisala paroxat,vendar sem se takrat uspel soociti s to tezavo in je bilo vse uredu dokler sem pil tablete. Ko sem prenehal z jemanje tablet so se mi cez 6 mesecev tezave ponovno vrnile.

Pozdravljeni,

sami ste se že skušali soočiti s tem problemom, vendar je, kot pravite, zelo težko. Če imate to možnost, vam priporočam, da najdete pomoč pri psihoterapevtu. Zdravila vam lahko pomagajo pri simptomih, vendar vzrokov za nastanek ne bodo razrešila. Ravno zato bi bilo dobro, da se soočite s težavami s pomočjo strokovne pomoči.

S prijaznimi pozdravi,

Mag. Miha Štrukelj, Psihoanalitični psihoterapevt v Ljubljani, Link: Psihoterapija Štrukelj

New Report

Close