Med.Over.Net

Depresija, anksioznost in razpoloženjske motnje

Odgovarjajo: Miha Štrukelj, psihoanalitični psihoterapevt

Depresija, anksioznost, stanja notranje begavosti, zaskrbljenosti, nervozno obnašanje, pretirane reakcije na dane situacije, tesnoba, pobitost, čustvena otopelost, negativno razmišljanje, občutek manjvrednosti, blodnje, občutek notranje praznine, samomorilnost, motnje spanja, zmanjšanje spolnega poželenja, utrujenost, bipolarna motnja, manija, distimija … Niste sami.

Miha Štrukelj , psihoanalitični psihoterapevt

Miha_Strukelj

Stres in Žalost

Default avatar

LiliiKa4

Pozdravljeni!
Prosim za pomoč

Povedala bi vam, da mi stres dela izpit za avto opravljam ga že nekaj časa. Problem v tem je da vozim 20 min dobro kot pravi inštruktor potem pa naredim eno veliko napako ali prekršek in zaradi tega me ne more spustiti na vožnjo. Med vožnjo sem zdaj umirjena, telo je umirjeno ne delam si stresa, ker sama sebe motiviram si govorim "daj daj saj bo šlo danes" ampak moram povedati preden grem voziti mi začne srce hitro in to zelo hitro biti in izgubim občutek pod nogami pa tudi veliko premlevam v glavi, kako bo potek in kadar je ta občutek prisoten vem da mi ne bo šlo dobro in se vrnem nazaj razočarana in zvečer ko grem spat jokam, sama sebe sprašujem ali sem slaba oseba? Ali sem kje zgrešila v življenju? kaj naj spremenim? da naj vozim vsaj eno uro brez napak vendar ni mi pomoči, sploh ne vidim rešitev da bi se rešila tega, kdaj se bo to "trpljenje nehalo" Doma mi skušajo pomagati, svetovati prijatelji, sorodniki ne vem kako naj opišem, mogoče je včasih tudi pritisk doma, ker mi včasih pravijo, da naredi ga (na to gledam kot da je ena obveznost in se živciram) in zdi se mi, če ga nam naredila potem se bom krivo počutila,da sem toliko časa in denarja porabila in na koncu bom ostala praznih rok potem me bo depresija oz stres še bolj prevzela in celo življenje se bom krivila zdi se mi da me bojo še grdo gledali. Hodim tudi na faks, stara sem 24 let tudi tam je precej stresno vendar sem popustila tam, ker izpit za avto mi "nadzira" življenje in si ga močno želim.
Zelo težko mi je to napisati vendar, enkrat v življenju sem že šla skoz hudo depresijo, če lahko tako rečem sem tudi "sebe kaznovala" in nisem nekaj časa jedla in sem shujšala, ker sem leta 2008 in 2015 izgubila dve osebi, ki sta mi bili pri srcu. Leta 2008 se je zgodilo to da nisem več dni jedla, in brez energija bila. 2015 pa v jok, vsako noč.

Sedaj me pa v jok in žalost, stres spravlja tale izpit, povem vam da vsako noč sem do zdaj jokala, čez dan se pretvarjam v javnosti, doma da sem v redu v sebi samo, jaz vem kakšno počutje imam. Ne vem komu naj pišem da mi nekak pomaga da se rešim tega stresa v sebi, ker nočem še eno leto opravljati izpita, razmišljala sem veliko negativnih reči, ko sem prišla iz faksa domov sem si enkrat rekla "bolje bi bilo, če bi se kar vrgla dol iz in konec bi bilo tega trpljenja" Ker ne gre več tako naprej v šoli sem popustila, izpit za avto ne gre, hočem to leto imeti ali diplomo ali izpit za avto če bo čudež oboje hočem.

Zdi se mi tudi, da nihče me ne vzame resno, da sem pod stresom zaradi tega za nekatere je "ja saj boš naredila" Ampak ni tako. Veliko bolje sem bila ko se nisem vpisala na za izpit nisem vedela da bom me bo čist čustveno izmučil
Default avatar

arožica

Popolnoma se najdem v tebi, le da sem malce starejša. Isto delam izpit za avto, zaključiti pa moram še magistrsko nalogo in imeti zagovor. Začela sem pa tako, da sem si rekla, sedaj grem delat izpit in spišem nalogo. Pa ni bilo tako. Pred leti sem že delala izpit in potem vse opustila. Ni mi šlo. Lani sem si pa rekla, saj bo sedaj drugače kot takrat. Figo. Ko sem imela vožnje - pred vožnjo se nisem mogla z ničemer ukvarjat, ker sem bila v stresu in živčna, kaj bo na vožnji in vse. Potem sem se med vožnjo znervirala in bila še slabe volje. Še celo jokala sem, ker mi ni šlo. Spet se je začel ponavljati isti vzorec. Po vožnjah sem bila še cel dan negativna in nisem zmogla pisat zaključne naloge. Vse mi je dol padlo. In sedaj imam že toliko voženj za sabo, da ne vem. Vmes je bil inštruktor na bolniški, pol jaz nisem vozila, ker se enostavno nisem mogla pripravit do tega, da bi se dogovorila za vožnje, ker sem vnaprej vedela, da bom imela pokvarjen dan. Sedaj sem brez zaključne naloge in brez izpita, vsi domači mi z obojim ful težijo, da naj naredim že enkrat kot vem in znam. Zaključna naloga mi je kr neki. Glavno vožnjo pa imam spet februarja. Sedaj bodo že študijske počitnice in izpiti, pa sem si rekla, da do 1.1.2018 popravim zaključno nalogo in jo oddam. Figo. Še danes je nepopravljena. Nato sem si rekla do 19.1. da jo popravim. Imam še 1 dan časa. Pa še inštruktorja moram poklicat da se zmenim še za kako uro vaj pred glavno vožnjo. Že sedaj mi je slabo.
Vem pa, da mi nič od obojega ne uide. Ne morem se izognit temu.
Torej še nisi bila na glavni vožnji? Kaj ti dela težave? Boš z diplomo lahko dobila službo?
Upam, da te s tem nisem spravila še bolj v slabo voljo. I feel you. Hotela sem ti samo pokazat, da nisi sama. Bova zmogli, ker si tega v resnici želiva, in vse bo bolje.
Default avatar

Miha_Strukelj

Liliika4, pozdravljeni,

kolikor sem razbral ste živčni zaradi pritiska, ki ga čutite od doma? Če si to ženete k srcu si predstavljam, da je to za vas veliko breme. Pravite, da se v javnosti pretvarjate, da je vse v redu. Kaj pa če s kakšno osebo, ki ji zaupate, spregovorite o tem kako se počutite? Če o svojih stiskah s kom spregovorimo, že to lahko veliko pomaga.

Poizkusite vzeti izpit bolj lahkotno, kot nekaj neobveznega (kar tudi je :). Verjamem, da boste potem izpit hitro tudi opravili.

Omenjate, da ste šli skozi hudo depresijo. Takrat ste izgubili dve osebi, kar je seveda težka življenjska izkušnja. V primeru, da boste začutili, da vam ne gre na bolje, vam priporočam, da greste na psihoterapijo. Nesmiselno bi bilo, da se mučite sami.

S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj, psihoanalitični psihoterapevt
---------------------------------------------------------------
Psihoterapija Štrukelj
Psihoanaliza in psihoanalitična psihoterapija v Ljubljani

http://www.psihoterapija-strukelj.si
Default avatar

LiliiKa4

Živjo Arožica!
Najprej se ti zahvaljujem za odgovor, da si povedala tudi svojo situacijo z izpitom za avto, točno vem kako se počutiš, tudi jaz sem imela izpit na faksu 10.1.2018 vendar nisem šla, ker sem zelo utrujena psihično in fizično od izpita za avto in nimam energije da bi se še učila za faks, vendar, če bo čudež da naredim zdaj kmalu glavno vožnjo potem se bom pobrala in se začela učiti za naslednje izpitne roke, samo hočem se rešiti tega da neham delati te "velike napake" pa bom lahko šla na glavno, sam strah me je da se nam tega nikoli rešila da bom tako vozila celo življenje in potem ne bom imela izpita.
Na glavno vožnjo sem bila 3x in sem padla, točno zaradi tega imam stresa, ker v ta četrto če bom padla bom morala še enkrat pisati teste na upravni enoti in še tam mi bo šel čas & denar če bom padla ene 2x ali 3x (ker ni lahko takoj odpisati teste tam so težki zelo) Prvič ko sem delala tele izpite na upravni enoti sem isto v četrtem poskusu naredila in šla voziti, zdaj hočem pa že imeti izpita ker sem tako blizu sem lepo vozim, vendar še sama ne vem res od kod pride ta moja reakcija da naredim veliko napako in a lahko verjameš da zaradi tega ne morem na glavno vožnjo? Še sama se čudim mogoče imam nek strah, paniko od znotraj in tako reagiram in sem potem cel dan žalostna

Seveda nama bo šlo, ne bova se tako z lahkoto predale. Hvala za lepo motivacijo.
Default avatar

LiliiKa4

Pozdravljeni g. Miha Strukelj
Zelo se vam zahvaljujem za odgovor. Velikokrat sem se odprla z osebo, ki ji zelo zaupam in me razume in ve kaj trenutno čutim, vendar ni dosti pomagalo.

Naj povem tudi da sem se nekako tudi oddaljila od nekaterih prijateljev, ker se mi zdi, da edino kar jih zanima o meni ali sem naredila izpit za avto ali ne? Bilo je tudi zelo narobe da sem čisto vsem povedala da ga opravljam, če bi bila tih ne bi imela toliko pritiska od ljudi.

Kot sem rekla tudi doma, sorodniki me sprašujejo in pritiskajo na to da se ne predam, velikokrat sem jim omenila, da je izpit za avto neobvezen v življenju zgleda, da za njih ni tako oziramo hočejo da ga imam, ker se tudi hočemo preseliti v drugo državo in pravijo da se tam zelo uporablja avto, ker bom dobila tam službo in bom bila samostojna. Ko sem jim omenila, da lahko druga sredstva uporabljam kot je avtobus, vlak karkoli niso bili prav veseli. Če mene vprašate jaz sama osebno ne rabim avta na faks se vozim z avtobusom tudi, če bi tukaj dobila takoj službo po faksu bi se z avtobusom vozila, ker ne nameravam delati izpita celo življenje hočem da se že konča, preveč denarja je šlo. Vse to se je začelo ko so rekli doma da se bomo preselil, pa da tam kamor gremo je drago delati izpita in raje da tukaj naredim samo če ne gre, ne gre jaz sem že čist čustveno in psihično izmučena od tega. Celo izpite za faks sem pustila, da bi vso energijo dala na ta izpit.

Prvo leto na faksu sem bila tako vesela, ker sem rekla zdaj se bom potrudila in dokončala faks in naredila diplomo in dobila službo potem ko so me sredi leta vpisali za izpit za avto me je začelo to preveč zanimati in sem popustila v šoli.

moj problem je še zmeraj, da se zelo sekiram glede tega kar se mi dogaja na izpitu za vožnjo še sama ne vem od kod prihaja "reakcija" da naredim tako veliko napako in ne morem zaradi tega iti na glavno. Mogoče imam od znotraj nek strah in paniko? ker kadar vozim ne kažem strahu in ne tresem se za volanom ali kaj drugega

Z s to depresijo, ki sem jo omenila ki sem izgubila dve osebi, se jih še danes spomnim včasih sem zelo žalostna zakaj je tako in zakaj jih ni več in me tudi jok daje ponoči vendar se nekako poberem in si rečem da tako pač je. Definitivno pa bom morala poiskati pomoč če se bom še bolj slabše počutila

Moram pa povedati, da ob pisanju tega teksta z vami sem se nekako olajšano počutila in lažje mi je pisati in povedati ljudem kaj me moti in se zelo odprem, in se mi zdi da vam lahko zaupam, ker vse kar sem napisala sem napisala to kar čutim.


Lep pozdrav


Lilika :)
Default avatar

Miha_Strukelj

Lilika, pozdravljeni,

me veseli, da se počutite olajšano. Očitno vam pomaga, da lahko več spregovorite o tem?

Omenjate selitev v drugo državo in predstavljam si, da je ta sprememba lahko zahteven korak. Kako vam je bo tem? Kako drugače doživljate spremembe (npr. prehod iz ene šole v drugo itd.)?

Končanje študija, izpit za avto... to so mejniki za večjo samostojnost. Zdaj odraščate in kako vam je ob tej misli, da boste enkrat kmalu v prihodnosti v svoji službi, preseljeni od doma, samostojni?

S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj, psihoanalitični psihoterapevt
---------------------------------------------------------------
Psihoterapija Štrukelj
Psihoanaliza in psihoanalitična psihoterapija v Ljubljani

http://www.psihoterapija-strukelj.si
Default avatar

LiliiKa4

Pozdravljeni g. Strukelj

Seveda veliko lažje mi je, kadar pišem.
Velika težka sprememba bo to zame, novo okolje, nov jezik, nova šola? (če bom še nadaljevala šolanje tam) Veliko poudarjajo doma, da se bom tam takoj zaposlila in bila samostojna zato pa tudi hočejo da imam izpit za avto, da se bom lahko sama vozila v službo, vendar pa tudi ne razumem, da pričakujejo, da se bom lahko kar vozila po neznanem mestu in "neznanih cestah" sama? zmeraj bom rabila nekoga zraven da je tam z mano in mi pomaga za začetek in to je še ena skrb. Veliko lažje mi bo če bi se vozila z Avtobusom, da se naučim pot in kam iti

Sploh si ne predstavljam živeti tam in da sem samostojna in da delam in da je vse v redu brez skrbi. Zdi se mi da tam tudi kamor gremo se bo pojavila kakšna nova skrb in da bom še tam imela stres kot ga imam tukaj, da še nimam izpita za avto, da še nimam šolo dokončano. Samo da tam ne bo več ista skrb lahko je hujša (denarna stiska), lahko je težava v tem. da ne bo dela skoz gor in če ne bo dela potem te skrbi od česa boš živel? Če lahko tako rečem, pri nas v družini je zaposlen samo eden in ko ne bo dela več, potem jaz ki sem stara 24 let delam, in recimo da bom 5-10 let tam delala in nič več? ne bo dela za oba? Potem se sprašuješ ali se da še tukaj živeti ali gremo nazaj v Slovenijo ko ne bo več šlo?

Sicer pa kot samostojno sama sebe vidim sebe v drugi državi ki mi je pri srcu to je Avstrija-Dunaj, ne vem zmeraj mi je bilo všeč živeti tam ker se mi zdi, da Dunaj ima tudi dobro prometno povezavo in ti ni treba skrbeti ali imaš avta ali ne? Mogoče še partnerja želim tam imeti tam in si ustvariti življenje vendar do tega kar pravim je še dolga pot in še nisem dovolj sama samostojna da bi tako bilo kot hočem.

Ja stresa in skrbi v življenju je kar precej veliko. Včasih si rečem, da še dobro, da me pri 24 letih skrbi "samo izpit za avto in šola" kaj šele druge stvari ki pridejo in nimajo konca tako kot ste rekli šele zdaj odraščam, prej sem sam v Srednjo šolo hodila in nisem imela veliko skrbi kot najstnica.


Lep pozdav



Lilika :)
Default avatar

arožica

Bolje, da narediš najprej eno stvar oz. se osredotočiš na eno stvar in potem na drugo. Jaz sem začela z obema hkrati, pa sem sedaj brez magisterija in brez izpita za avto. In nimam motivacije za dokončat magistrsko. Imaš še veliko izpitov? Kaj pa študiraš, če ni skrivnost?
Jaz sem bila pred leti na glavni, mislim da 3x; in sedaj že 2x; kmalu imam spet glavno vožnjo. In kaj naj naredim, če ne bo šlo? Treba je vztrajat naprej. Čeprav je že mene in vse okoli mene sram, da že toliko časa delam izpit za avto, pa ga še nimam. Bi si s tem denarjem že pošten avto kupila.
Jaz sem delala teste pred leti, ko še niso bili na računalniku, pa sem takrat mogla it 2x delat, ker v prvo nisem naredila. Sedaj, ko sem se ponovno odločila za izpit za avto, sem delala teste na računalniku in sem naredila v prvo. Vendar, če še 2x padem na glavni vožnji, bom tudi jaz spet morala it delat republiške. In kje je potem šele denar za avto ...
Kako ti pa inštruktor pomaga z nasveti? Upam, da se ne jezi nate.
Sploh pa, če nameravaš selitev v tujino; mislim, da so tam bolj odprti in da imajo tam boljši javni prevoz kot pri nas. Enkrat sem bila v Munchnu, v mednarodni otroški knjižnici, kjer je bila tam tudi ena študentka in je povedala malo, kako je tam. Rekla je, da ima postajo blizu svojega doma (stanovanja) in da ima odlične povezave.
Samo v tej Sloveniji se meni zdi, da so povezave katastrofalne (vlak, avtobus). Če bi bilo po moje, bi se vsi vozili z vlakom (itak se z vlakom vozijo samo učenci, dijaki in študentje) ali avtobusom (isto). Žalostno mi je, da se gremo neko zeleno državo, nato pa čakam zjutraj na avtobus in gledam avtomobile, ki grejo mimo (v vsakem je po ena oseba).
Žalostno, da se moramo obnašati tako kot ostali, da bi jim ugodili.
Ampak midve bova zmogli. Potem, ko bo izpit za avto narejen, pa izpiti in diplomska, bo boljše. To dvoje tudi mene veže in verjamem, da se bom bolje počutila, ko opravim to za nazaj in grem potem lažje naprej. Samo ko bi le našli motivacijo.
LiliiKa4, če bi si rada dopisovala, mi lahko pišeš na gmail: [email protected].