Pomoč
Pozdravljeni, sem fant imam 30 let v zvezi sem 2 in pol in sedaj so nastali problemi. Da najprej opišem malo svoje življenje. Končal sem 3 letno poklicno šolo in dobrih 10 let opravljal poklic avtomehanika, dokler nisem neki zbolel in premestili so me v skladišče, sedaj pa skoraj že vodim prodajo delov. Moje življenje je bilo bolj pusto. Končal sem delat sem dobil z kolegi, in važno da se je žuralo, drogiral, divjal z avti in podobne reči kar spadajo zraven. Potem sem spoznal njo, punco ki je okrevala po eni operaciji, zaljubil sem se vanjo ji pomagal pri okrevanju, vglavnem življenje se je spremenilo. Postal sem odgovoren, skrbeč… No lani je ta punca naredila fax, letos dela magister in začeli so se problemčki. Zelo jo moti pri meni, da se ne poglabljam, sem pač tak fant ki ko konča delat, pride domov in nimam lih volje se poglabljat vaše v njo in ostalo, lepo mi je z njo se razumeva se imava rada poglabljam pa se ne. Ona je taka pa da se v vsako stvar poglobi in jo to zelo moti da se jaz ne. In nebi jo rad izgubil zaradi tega, ker je zelo uredu punca, jaz pa sem tak kot sem. Nimam prijateljem ker večina je končala po zaporih oziroma so propadli, od enih ni nič z njih itd… Vpraša me naj naštejem moje dobre lastnosti, nevem povedati nič, prav tako njenih, prav tako kaj sem se od nje naučil. Kako da to popravim da jo ne izgubim, oziroma če je to sploh možno.
Hvala vam za sodelovanje
Pozdravljen fant, ki imaš 30 let. Pri svetovalnem delu mi je zabavno to, da velikokrat sprašujemo to, kar že vemo odgovor. Sprašujete me, kaj storiti, da obdržite dekle, obenem pa navajate, kaj si želi od vas oz. kaj ji primanjkuje. Želi si, da bi se začeli poglabljati vase. Bo to pomenilo, da bo sigurno ob vas? Ne. Če pa se ne boste začeli, bo po vsej verjetnosti odšla stran. Vsi se spreminjamo. Vprašanje je samo, ali se spreminjamo zavestno, načrtno ali se ne oziramo na to in se spremembe nas samih dogajajo izven našega zavestnega pogleda/ozaveščenosti. Življenje v dvoje pa za dobro vezo še posebej zahteva spreminjanje. Kje pa je tista črta, ko rečeš: “Ta sprememba pa preveč zareže v to, kar sem, ne želim, se tako spremeniti”, pa vsak zase odloča. Glede na to, da prijateljev nimate, med drugim tudi zaradi tega, ker jih je veliko končalo v zaporu, bi na vašem mestu začela razmišljati o spremembah, ki se jim velikokrat reče odraščanje. Je že prav, da človek vsaj to ve, katere so njegove prednosti in slabosti, ter prednosti in slabosti ljudi okoli sebe, pa še kaj.
Lep pozdrav!