Najdi forum

Pozdravljeni,

Nevem kako naj se prebijem cez prevaro.Partnerka me je prevarala.Od tega je zdaj 6 mesecev.Hodima na terapije.
Ona se je zelo popravila, prekinila z ljubimcem.Vsakodnevno mi kaze pozornost.Da si me zeli.Da je naredila napako.V casu terapij je ogromno narexila na sebi. Na osebni rasti.Odprla se je v spolnosti,postala odkrita in vse. Prevara je trajala leto in pol.Prvo sporocila in posiljanje slik, nato sta bila 2x intimna in 1x oralni sex.
Jaz sem od takrat ko sem zvedel padel v depresijo.Pristal na antidepresivih zaradi tesnobe.Imel tezave pri spolnosti.
Nato je bilo boljse. Sedaj pa je ze 10dni spet kriza pri meni.Konstantno sem v mislih o prevari.Kako je bilo, kak sta sexala, je bil boljsi, kaj je cutla do njega, bi se trajalo….
Naj povem da mi je povedala vse podrobnosti o prevari. Konstantno sem spet v mislih noter. Ko pogledam partnerko vidim, ko pride iz sluzbe vidim prizore.Zacne me bedirat. Vidim kak jo je imel.Postanem resen, brez volje. Ne morem ji dati blizine
Zakaj me v sebi noter dobena beseda terapevta ne premakne, vem da majo prav.Vem da bi lahko gradila na boljsih temeljih.Da mama boljsi odnos, a jaz sem konstantno ujet v preteklosti. Odlicno se pocutim v vlogi zrtve in v bolecini. Ce jo prizadenem pa se nenormalno vzburim in ji hocem pokazat da pa jaz jo lahko mam, da mi bo podrejena.
Poleg tega trpi se ta moj ego, ki mi ne dovoli zadnje case spet, da bi pristopil do nje, jo objel, uzival z njo in se ne oziral nazaj.Trpi mi ljubosumje, ker sem ljubosumen da smo se s tem clovekom ogromno druzili in ona dva sta imela svojo malo skrivnost.Jaz pa kot idiot zraven.
Skozi se primerjam, sem boljsi od njega, lepsi, boljsi v postli.
Ce mi partnerka ne da dovolj pozornosti pa postanem se bolj slabe volje, kao da si me ne zeli, ker mi ne kaze pozornosti,ce noce sexat.Ceprav mi vsakodnevno pokaze vso pozornost je meni to premalo, ker mi s tem pade se bolj samozavest.
Si mislim njemu je nudila fantazije v pisanju, posiljala slike, ga pricakala v spalni srajcki, meni pa tega nic noce oz nena.Njen odgovor na to je da ne upa, da me nebi obliki flashbacki.
Kak naj grem preko sebe? Da bom pustil preteklost za sabo, ker sma oba kriva za slab odnos.Jaz ji nidem dal pozornosti.Jo zavracal, ponizeval vcasih…. on ji je znal pihnit na duso.Ona je takrat hlepela po pozornosti.Sedaj je cist druga.
A kako naj grem preko sebe, da pustim preteklost, da si recem zdaj lahko mama boljsi odnos.Zivima za danes. Kak naj se dam iz vloge zrtve, da nebom skoz bogi, kaj se mi je zgodilo, glih meni, jo zacel ponizevat bit nesramen?
Kak naj si recem verjetno se je to moralo zgoditi, da naju je predramilo in lahko imava boljso zvezo.
Da nebom skoz ko bom vido tega soseda ki je bil z mojo mi postalo nerodno, ker je bil z mojo zensko.Da se mi takrat nebo odvil cel film pred ocmi?
Da ko bova imela spolni odnos da se nem skoz spraseval je bilo tak ko z njim, je bil boljsi?
Da me nebodo obhajali dvomi da je bila odkrita z mano ko mi je govorila kaj se je dogajalo in kako se je zgodilo.Ker je par stvari potem povedala drugace kot je rekla prvo.Kao da je bila takrat v šoku.
Da bom lahko partnerki dal blizino, ne pa da mi ego ne dovoli da pristopim, jo objamem, presenetim, se lahko z veseljem pogovarjam z njo.Z dobro voljo..
Imama 2 otroka 3 in 6.Skupaj pa sma ze 13let. Jaz 33 ona 31.
Kako naj grem preko tega.Pozabim oz pozabil ne bom, ampak se osredotocim na sedanjost.Na to da je zdaj boljsi clovek.Bolj odkrit, clovek ki je nasel sebe, dela na sebi in vse.Da mi bo to vazno kako se sprsminja, kako mi vsakodnevno kaze da me ljubi.Ne pa da mi je pomembna samo prevara, vloga zrtve, bolecina, ljubosumje, velik ego…

Prosim kako se naj najdem, grem preko tega.

Hvala

Pozdravljeni,

odgovor na vaše vprašanje, je v vas samih. Potreben pa je čas in vztrajnost. Hvalevredno je, da hodite na terapijo, da se trudite. Koliko časa bo potekalo okrevanje, se ne ve. Včasih se gre zelo počasi in včasih se zdi, da se naredi nekaj korakov naprej pa potem nazaj. Tako je tisto pravo okrevanje, počasi. Ja prav imate, nekaj je ego in nekaj je srce, če lahko tako rečem tistemu drugemu delu na samih, ki je drugačen od ega; tisti del nas, ki išče povezavo in se zaveda, da smo vsi povezani, da smo vsi celota. Z brutalno iskrenostjo v prvi vrsti do sebe in nato do vaše partnerke boste prišli do okrevanja. Kaj vas žene? Česa vas je strah? Kaj si v resnici želite? Zakaj? Nato pa so vedno odločitve: ali še vztrajam ali ne, ali imam dovolj. Kaj sem pripravljen dati in kaj ne. Kaj dobim. Od ega pa se najlažje distanciramo tako, da se zavedamo, da to nismo mi. Da je to samo del nas, pomemben del nas a ne tisto bistvo, tisto najbolj dragoceno v nas. Opazujte svoj ego, z ljubeznijo, razumevanjem, pogovarjajte se z njim. Takšno je življenje: polno izzivom in možnosti za samorazvoj, če le želimo stopati po tej poti. In vi stopate. Zato potrpežljivo in ljubeče z iskanjem odgovorov znotraj sebe.

Mateja Debeljak www.vsedobro.si

Da sem sam imel avanturo, nič čustev smo seks. Povedal ji nisem, ego je zrastrl in napetosti med nama ni.
Se boste zgražali ampak pomaga.

New Report

Close