pomoč…

pozdravljeni!
obračam se na vas ker potrebujem nasvet,podporo,pomoč…stara sem 24 let in že nekaj let se zdravim za depresijo…pred enem mesecu sem zamenjala tablete iz asentre na mirzaten(polovičko)…naj povem da smo mlada družina imava skoraj 3 letno punčko…živimo pri njemu jaz pa sem trenutno brezposelna.moj problem je da sem zelo živčna,muhasta,trmasta….zdaj ko imam te tablete mirzaten se mi zdi da se je ta živčnost še povečala…v tistem navalu živčnosti bi najrajši koga udarila ali pa ob nekaj udarjala….in ne morem se umiriti no včasih mi uspe….včasih se sprašujem kako bi bilo če me nebi bilo,vseh tablet bi bila rešena….to so samo misli dejansko samomora nebi šla naredit ker toliko še imam rada življenje in mojo družino…rada bi da bi bili nekje na svojem stran od vsega,da bi jaz skrbela za kuhanje in ostalo za kar trenutno skrbi tašča….rada bi se rešila tablet,rada bi imela še enega otročka,rada bi bila takšna kot sem bila pred depresijo…pozitivna punca z veliko energije,nasmejana,srečna….naj povem da z partnerjem razmišljava da bi najina punčka dobila brateca in sestrico:) zelo rada bi,ker ko sem bila prvič noseča sem se počutila fantastično…brez table brez cigaretov vse sem ukinila in bilo je super….partner me glede depresije n moje živčnosti ne razume….včasih hočem stran,stran od tu kjer nismo sami,kjer nimamo tiste zasebnosti ki si jo želim…vsaka malenkost me iztiri in me spravi v tesnobnost,živčnost in slabo voljo brez razloga…en dan si rečem saj bo,drug dan pa je zgodba povsem drugačna…danes imam pri psihiatrinji pregled in najrajši bi ji rekla da ne bom več na tabletah mogoče bo potem bolje….pa bo res? tako rada bi spet zanosila pa si po eni strani ne upam,ker nismo na svojem….in če bom čakala da gremo stran lahko mine še veliko časa,kdaj bo potem čas za otročke? pomagajte mi:( hvala

Pozdravljena sonchek,
Vsekakor menim, da ta trenutek ni primeren čas za razmišljanje o še enem otroku! Pa tudi ne za opuščanje zdravil na svojo pest! O menjavi terapije se le pogovorite s psihiatrinjo.
Ne gre se zanašati na to, da ste se med prvo nosečnostjo super počutili. Poleg tega imate zdaj že enega otroka za katerega že zdaj kdaj težko poskrbite in kontrolirate svoje impulze. Biti noseča z majhnim otrokom in nato skrbeti za malčka in dojenčka ni mala malica! Nima smisla romantizirati nosečnosti in materinstva saj sta lahko polna psihičnih stisk. Poglejte na forum Obporodne stiske. Zanasati se, da bo nov otrok izboljšal vaše počutje pa se ne gre. Poleg tega je vsaka nosečnost drugačna.
In otroci niso namenjeni temu, da bi se mi bolje počutili. Pravzaprav smo mi dolžni poskrbeti zase v tej meri, da bomo dovolj dobri starši.

Torej- poskrbite zase. Priporočam psihoterapijo poleg zdravil. Podporne skupine in delo na sebi. Pa seveda da s partnerjem delata na tem, da samostojno zaživite v lastnem gospodinjstvu. Otrok ne more reševati težav, ki jih imate in vam ne sme biti rešilna bilka. To bi bila pač zloraba,

Lp

Bernarda