Menim, da v primerih raznoraznih “psihičnih motenj”, osnovanih na strahu, sploh ne gre za psihične motnje, ampak za to, da se oseba boji nečesa, kar resnično obstaja oz. bi lahko obstajalo. Naš svet je namreč tako strašen, da ni za reči: nasilje povsod, kamor pogledaš, gospodarska kriza, ki požre vse prihranke, službo lahko izgubiš z danes na jutri, smrt v družini, tragedija, naravne nesreče v naši mikroskopsko majhni državici najmanj 4 x letno, prometne nesreče in smrti v prometnih nesrečah, aprilsko vreme celo v juliju (ker nikoli ne veš, kakšno vreme bo, se stalno bojiš toče, neurja, nevihte, poplav, itd.), kriminal (celo legalen – tajkunski), bolezni (rak, srčnožilne bolezni, redke bolezni) . Torej, skratka, strah je povsod okoli nas in tudi v nas. Naš svet je strašen kraj za bivanje, kljub temu, da na nas ne prežijo tigri. Lakota, ker nimaš denarja za preživetje, deložacija, izguba vsega – to je še bolj strašno kot če te požre tiger, ker tukaj še trpiš, ko pa te tiger požre, je konec! Če se ne bi nič bali, potem se tudi zaščitili ne bi. Namesto, da se takšne ljudi zdravi pri raznoraznih psihiatrih, naj se jim raje da sredstva in informacije, da se zaščitijo. Ljudje potrebujemo zaščito, ne psihiatra. Strah ni psihična motnja, ampak čustvo, ki nas ščiti.

World is scary place to live.

Spoštovani,

svet v katerem živimo res ni vedno najbolj rožnat. Strah je večkrat tudi koristen saj nas ubrani pred izpostavljanjem nevarnim situacijam. Problem je kadar strah ne služi tej zaščitni funkciji- zavarovanju pred nevarnostjo ampak postane stalen spremljevalec človeka zaradi neke neopredeljene nevarnosti v prihodnosti- ki bi se morebiti lahko zgodila…Potem to postane začaran krog tesnobnih občutij in takrat govorimo o tesnobni motnji ali anksioznosti. V neki meri pa se s strahom in s tesnobo srečujemo vsi. Pri tesnobni motnji pa strah začne ovirati posameznikovo vsakodnevno funkcioniranje. Poleg tega pa takšen neopredeljen strah poslabšuje kvaliteto življenja in hkrati nima več pozitivne funkcije zaščite. Namreć- živeti v nenehnem strahu, ker se lahko enkrat nekaj hudega zgod…pomeni, da ne moremo polno živeti. Nesreča nas lahko doleti v vsakem primeru. Razlika v življenju nekoga, ki do nje polno živi in med življenjem nekoga, ki je ves čas v nenehnem strahu- pa je ogromna.

Tukaj je še link, kjer je možno več prebrati o tesnobi in strahu:
http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=blogcategory&id=23&Itemid=38

Lep pozdrav,

Bernarda