psiholog, psihoterapevt
Lep pozdrav!
Ze drugic se “oglasam” na tem forumu. Tokrat bolj jedrnato in manj pesnisko. Zanima me vse v zvezi s tem, kako priti do strokovne psiholoske pomoci. Kot sem ze napisal, sem student iz MB, star 23 let. Predvsem bi rad vedel, na koga se na zacetku obrnem in ce bo v koncni fazi treba psihiatra oz. psihologa placat?
Moj problem je ta, da vsak dan ogromno casa porabim zato, da razglabljam o sebi, o svojih karakternih lastnostih. Vedno odkrijem ogromno napak pri sebi, kaj vse narobe pocnem, kako vedno narobe odreagiram ipd. Vse to me ZELO obremenjuje, medtem pa zivljenje tece mimo mene, ker se ubadam samo se s tem, kaj je z mano narobe in se premalo posvecam prostalim ter svojim dolgorocnim problemom…
Mislim, da je zadeva resljiva. Samemu mi pa do zdaj se ni uspelo naredit napredka – sem mogoce se malo globlje zabredo – se pravi, se pogosteje si razbijam glavo s sabo…; ze vnaprej se za odgovor zahvaljujem.
CaW
P.S. Dobra zadeva, ta forum.
Pozdravljen,
Naj vam najprej povem kam se lahko obrnete po pomoč. V Mariboru se lahko kot študent obrnete na Študentstko ambulanto, Ob parku 5, kjer dela psihologinja ga. Hermina Merc, telefon je: 02 235 66 55, v primeru, da želite pomoč psihiatra se v zdravstvenem domu Maribor obrnete na dispanzer za psihohigieno, kjer vas bodo napotili na ustrezno osebo, telefon: 02 228 62 00. Za to potrebujete potrjeno zdravstveno izkaznico.
Glede tega, da najdete ogromno napak pri sebi, vam zagotovo lahko rečem, da smo ljudje večinoma nagnjeni k temu, da iščemo napake, pot v pozitivno razmišljanje je vedno dolga, saj se je večinoma nismo naučili kot otroci. Res pa je tudi, da če se želimo zares spoznati, to pomeni, da moramo poznati tako svoje pozitivne kot tudi negativne lastnosti. Le tako lahko dobimo realno sliko o sebi in vemo kaj moramo še spremeniti oz. kje pa smo dobri in v to ne dvomimo.
Menim, da v vsakem primeru, če tako čutite, pogovor z psihologom ni odveč. Kot ste sami napisali, se vse bolj in bolj ukvarjate s sabo in vedno je dobro, če imate nekoga, ki vas zna usmerjati pri tem procesu.
Lep pozdrav,
Tanja
Hey!
Tudi jaz nisem psihično povsem stabilna, predvsem pa nisem srečna:(
Tako kot le_desespere tudi sama iščem pomoč psihologa oz. psihoterapevta, vendar ne v MB temveč v LJ. Bi mi lahko kdo posredoval tako direkten kontakt (telefonske številke) kot ga je Tanja? Bi si prav tako želela v zdravstvenem domu oz. telefon študentske ambulante v Ljubljani. So tovrstne usluge/zdravljenje lahko brezplačne?
Sicer pa se zavedam svojih pozitivnih lastnosti, svojih sposobnosti in sem v primerjavi z vrstniki tudi relativno uspešna. Moj problem je ta, da imam tako zelo čudno mamo. Zelo trpim zaradi nje. Ko sem doma, se mi podre celoten načrt za učenje, ves čas se kregava, včasih je še nekoliko nasilna… pa sicer ni slaba ženska, samo toliko potlačenih stvari ima, tudi ona ni srečna v življenju in prenaša svoje travme na nas, preostale člane družine.
Težko mi je o svojih težavam doma razpravljati z vrstniki, ker imam občutek, da bi tako spremenili svoj odnos do mene. Pa tudi sicer,če bi se izkazali kot empatični… še vendo bi ostala nesrečna. svoje starše imam neglede na vse rada, težko mi je, ko je doma vedno tako turobno vzdušje, vsak dan se pojavi kreg…. in tudi fantje nekako po prvem obisku pri meni doma ne želijo več priti, ker se v druži moje mame tako slabo počutijo. Saj ne da je do njih nesramna. samo tako čudna je, oddaja čudno energijo, ni spontana, z njo se je težko pogovarjati, ker ima neke fiksne ideje in sploh ne sprejema drugega mišljenja…
Sicer je pa ogromno stvari, ki bi jih lahko napisala, niti nima smisla, da sedaj vse naštevam.
Vesela bom vsakršnega odziva in se vam že vnaprej zahvaljujem za nasvete.
Lep pozdrav
Pozdravljeni!
Stara sem 20 let. Moje težave so, da si nikakor ne znam poiskati družbe s katero bi lahko preživljala prosti čas. V svojem kraju tudi nimamo nobenega športnega društva ki bi se ga lahko udeleževala. Tako sem veliko časa osamljena in zdolgočasena. Zaradi tega sem tudi depresivna. Mi lahko kako pomagate?
Pozdravljeni,
ninette: posredujem ti tel.Ozarine enote v Ljubljani, kjer se boš lahko s strokovno delavko pogovorila in te bo znala tudi usmeriti naprej: 01 24 45 120- Tatjana.
srečno in pogumno naprej.
žalostni sonček: včaih imamo rešitve “pred nosom” pa jih tisti trenutek ne vidimo. Poglobi se vase in poišči v sebi tiste stvari, ki te bodo razveseljevale in te izpolnjevale. Družba in razne možnosti se bodo kar sam pojavile, ko ti bo to uspelo. Lahko mi sporočiš iz katerega konca si (tudi na mail) ti bom posredovala naslov kjer se lahko pogovoriš z nekom, ki ti bo v pomoč oz. za odskočno desko.
srečno tudi tebi.
Maja
Pozdravleni,…
Stara sem 28let in sem iz Celja.Ker imam probleme sama s seboj in potem tudi z ostalimi sem se odločila ,da se obrnem na vas,….Z fantom sva skupa malo več kot 6 let in ker že od samega začetka nisva imela odkritega odnosa se je to še samo stopnjevalo,…..
Bistvo vsega je ,da sem prehito vzkipljiva in bolano ljubosomna,vendar za ljubosumje mi daje vse povode,…..Skratka po domače povedano,da se imamo lepo samo takrat ko je on pri volji in kadar ima on kaj od tega,….
Vrtim se v žačaranem krogo,vendar zakaj ga še vedno ljubim ?
Zadji 2 leti je med nama še samo prepir,…. nisem pa dovolj močna,da vse skupaj pustim in grem skozi vrata,…Sram me je in to tudi priznam,da sem si že trikrat poskusila vzeti živjenje,….in zato vas resnicno prosim da mi posredujete informacijo kam se naj obrnem na odkrit pogovor,brez da te gledajo kot na norega človeka,…..Bojim,se da sem v takšni depresiji ko človek poplnoma izgori,….
Sama ,delam z ljudmi in bojim se ,da je vse skupaj začelo vplivati tudi na mojo službo,….te pa ne-bi rada izgubila,….Hvala za zaupanje,……
Draga “ostrzek222”!
Se ti najprej opravičujem, tvoje pismo, nam je nekako ušlo skozi sito, mogoče ker si se navezala na zgornje pisanje.
Verjamem, da si v situaciji, kjer trenuto ne zmoreš potegniti črte in začeti znova. zato ti tudi tebi svetujem, se se obrneš po pomoč, oz. na pogovor na kakšno društvo, ki se ukvarja z duševnim zdravjem. Verjemi, da te tam nihče ne bo ocenjeval “koliko norosti je v tebi”. mogoče ti bo s pomočjo lahko uspelo pogledati na problematiko z bolj oddaljene perspektive in seveda boš tudi rešitve lažje uvidela in vedela kaj ti je storiti.
Glede odnosa s fantom pa sama priznavaš, da nikoli nista imela odkritega odnosa. Kaj će bi pričela s tem? Odpri se mu, povej svoje stiske in dileme glede vaju, morda te bo njegov odgovor presenetil in boš zagledala pred seboj povsem drugega človeka.
Srečno in oglasi se kaj.
Maja
Pozdravljeni!
Moje celo življenje je le stres odkar pomnim, še iz najnežnejšega otroštva (kreganje staršev in starih staršev).In stres je še vedno.Vedno se odločim napačno in trenutno sem prišla do zaključka, da bi bilo najboljše da se sploh ne bi rodila.Pa nisem več niti tako mlada – 31let.Pa še to sem naredila pred petimi leti napako in brez premišljenja dala neko stvar nekomu, ki se je izkazalo da je bila droga.Bilo je le 0,19g kokaina, ki pa ga sama nikoli nisem uživala in nasploh sem nasprotinica drog,kar pa ne velja za mojega brata.On se je bavil s temi stvarmi in me enega lepega dne prosil, da nekaj nesem enemu prijatelju.Kasneje se je izkazalo da je bil tajni policijski delavec, mene pa so obravnavali kot da delam za brata in njegovo združbo.Katastrofa.Dobila sem leto dni zapora.Bila sem čisto šokirana.Šlo je tako daleč, da sem resno zbolela- multipla skleroza.Pritoževala sem se celo do vrhovnega sodstva in ko se končno okrožni in državni tožilec strinjata, da mi dajo pogojno, reče vrhovno, da se mi kazen zmanjša za dva meseca.In to je moj konec.Imam 11let delovne dobe, sem poročena, imava svoje kupjeno stanovanje, stalno službo in 7-mesečnega otroka.Sedaj pa mi nekdo reče da za sinov 1.rojstni dan moram v zapor.
Ne zmorem več, ne želim več.To se že vleče toliko let, da mi je dokončno zmanjkalo moči.Na koncu sem z živci in z voljo do življenja.Da me vržejo z enimi krimnalci,z dilerji, narkomani,…..Danes ko sem dobila odločbo iz vrhovnega sodišča sem šla do zdravnice po pomirjevala.Dobila sem tri škatle.Verjamem da bo dovolj, da se nekega dne resnično poslovim.
Nazaj me drži trenutno le sinek, ampak volja da končam vse supaj je iz dneva v dan močnejša.Če odidem v zapor izgubim službo, brez ene služe izgubiva stanovanje,ki je na hipoteko.Ostane še sramota v malem kraju.In kdo me bo potem še hotel kot bivšo zapornico.
Pa bi življenje lahko bilo tako lepo,……..
Draga Andreja,
Življenje je lepo! Ni pa vseskozi gladko in brez pretresov. Ljudje jih seveda različno doživljamo. Prevečkrat radi rečemo, da ima nekdo v življenju “srečo”, medtem, ko se nam dogajajo same slabe stvari. Verjemi, da se vsakemu na tej zemlji vsaj nekajkrat v življenjskem obdobju dogodi kaj zelo stresnega, žalostenga itd. Kako bo vsak vozil naprej je odvisno od njegove “opreme”, ki jo je dobil v mladih letih. In točno to dejstvo naj tebi trenutno pomaga skozi stisko. Pokaži svojemu otročičku kako naj se v življenju bori, kajti tudi njega čaka marsikaj. Tvoje težave sedaj še ne dojema kot šolo, vendar verjemi, da je to zanj, zate in za moža izkušnja iz katere se boste vsi lahko “ojačali”. To se ti je zgodilo, gremo dalje. Službo dobijo še hujši primerki, poglej malo naše politike in ti jo boš tudi slej ko prej.
Živi za sinov 2. rojstni dan in vse rojstne dni v tvojem in njegovem življenju, ki vas še čakajo.
Napiši mi na mail od kje si in navedla ti bo svetovalne delavce, kjer se boš lahko pogovarjala in prebrodila to boleče obdobje.
Srečno in napiši še kaj, predvsem pa ne obupaj, saj je življenje resnično lepo prav za vsakega izmed nas.
Maja Kunčič
Draga “andreja8”!
Kar streslo me je, ko sem prebrala tvoje sporočilo!!! Ja, ampak tudi to se ti lahko zgodi.
Poglej, bila si še zelo mlada (26, če prav računam), ko si naredila veliko neumnost-da si dala na bratovo prošnjo, za katerega si vedela, da se peča z drogami, nekomu nekaj-za kar se je izkazalo, da je 0,19 g kokaina!!! Bila si lahkomiselna, pustila si se zlorabiti, nisi bila dovolj pozorna…
Cena za to je zelo velika, res je! Vendar-zdaj si starejša, bolj zrela, otroka imaš, poročena si, z 11-imi leti delovne dobe, s stalno službo, s kupljenim stanovanjem. Kar pomeni, da si najbrž zelo funkcionalna in da je bilo tisto takrat le manjši odklon v tvojem življenju.
Zato morda še 1x poskusi, če bi lahko dobila samo pogojno kazen. Uporabi vsa sredstva, ki so na razpolago. Če pa ti to slučajno res ne uspe, se s tem sprijazni, sprejmi kazen, naredi svoje in se vrni nazaj kot zmagovalka!!! Izkoristi priložnost v svoj plus. Poglej, koliko ljudi so zadnje čase spustili iz zaporov, ko so leta in leta po nedolžnem sedeli v zaporu, ker znanost še ni bila tako razvita, da bi se dalo krivce najti s pomočjo DNK. Kaj naj pa ti ljudje rečejo? 5 let, 10 let 18, 19 let in več so gnili v zaporu-IN NISO NIKOLI NIKOMUR NIČ NAREDILI!!! Takrat se res vprašaš, v čem je “point”. Ampak, poglej, bili so tam in zdaj so nazaj. Imajo izkušnjo več, ki jim bo nekoč nekje prav gotovo že kako prav prišla.
V glavnem, najprej počakaj, če se morda da še kaj storiti. Pokesaj se za tisto nepremišljenost in OK, potem boš videla in vedela, kako, ko boš imela dokončni odgovor. Potem pa v skladu s tem naprej.
Marsikdo je kdaj kaj neumnega naredil in je moral za to plačati, a to ne pomeni, da je življenja konec. Ne, ga ni, ampak se šele začne. Morda bi lahko osveščala mlade, kaj se jim lahko zgodi in naj bodo previdni. Na primer.
Čakala bom na tvoj odgovor, kako se je razpletla tvoja zgodba…
Maja
Pozdravljeni!
Priporočali so mi obravnavo (depresija) pri Dr. Dragici Resman v Begunjah, pa sem bil bridko razočaran.
Po poslušanju življenske zgodbe je pač dejala, kot že trije psiho. pred njo:
[list]
[*] -[/list]
da imam probleme na vseh področjih življenja
da moram imeti lastno stanovanje in službo, da bom to vzdrževal
šele potem me bo kakšna imela rada
da vse to izhaja iz nesrečnega otroštva
Vse to o sebi jaz že vem. Kako mi torej ti psiho. pomagajo, razen, da me filajo s tabletami?
Smo jih že ene sedem vrst premenali, pa nič bolje, še slabše je bilo. po cele dneve spim, kolapsiram.
Sizif
Jaz imam pa eno,morda za koga popolnoma banalno vprašanje,ali je možno iti h kakem strokovnjaku(ne mislim tukaj kakšnega zdravljena z zdravili,ker tako daleč še nisem-vsaj upam:D)samo na pogovor in posvetovanje,sam imam sicer težave z nihanjem samozavesti(od popolnoma srečnega moškega in zadovoljnega do totalnega podna,ko imam občutek,da me vsi opazujejo in se mi posmehujejo,češ kakšen čudak sem),opažam tudi,da sem zelo nagle jeze in se večkrat tudi v javnosti razburjam nad kom ali čim za popolnoma brezvezen razlog.Ko tako razmišljam imam občutek,da ta jeza izvira iz mojega nezadovoljstva nad samim seboj,nisem še imel punce pri 21 letih,pa ne da bi me bilo ne vem kako strah do katerekoli pristopi(vsaj takrat ko imam obodobje visoke samozavesti),ampak preprosto ne hodim na taka mesta,kjer bi se dalo kakšno spoznati.Prijateljev praktično nimam,občutek imam,da me nihče ne mara oz. da pri nobeni stvari nisem dovolj dober,da bi me kdo res pohvalil(kar pa potrebujem,da si dvignem samozavest).Zdaj sem se na dolgo in široko razpisal,zanima me pa samo,ali je možno s temi mojimi problemi iti do psihologa in če se mi sploh splača(če sploh obstaja kak dober nasvet iz njegove strani za te moje probleme),ali me bodo samo butasto gledali in rekli,kaj si sploh prišel,saj ti nič ni?In pa drugo vprašanje,ali je sploh v LJ možno dobiti kakega takega strokovnjaka,ki bi te poslušal brezplačno oz. na napotnico v dokaj razumnem času(recimo v roku 2-3 mesecev)?
hvala in lp
Pozdravljen,
super, da sste se obrnili na nas, svetujem vam, da se za začetek obrnete na ljubljansko enoto društva Ozara, kjer vas bodo lahko tudi naprej usmerili, kolikor sem seznanjena imajo pri njih tudi možnost psihoterapije. Njihov tel. je 01-24 45 120, Tatjana Cik. Njihove storitve so brezplačne, nudijo svetovanje v duš. stiski, različne delavnic, skupine za samopomoč itd.
Srečno in pogumno naprej.
Maja Kunčič
Pozdravljeni,
Moje vprašanje, ki ga zastavljam je, kako partnerja pripraviti do tega, da poišče pomoč.
Situacija je taka. Oba sva pri 70-ih. Živiva v svoji hiši v okolici Ljubljane. Imava nekaj ozemeljskih sporov s sosedi. Le ti spori niso bogvekaj, toda moji ženi so vseskozi v glavi, se jezi sama s sabo, ko se zbudi in preklinja in zmerja sosede na glas doma, ko sva sama, si izmšljuje scenarije, kakšne vse slabe namene imajo in kdo jih vse podpira.
Ko jo skušam pomiriti, češ problemi so malenkostni v primeri z zdravjem, gre v jok, češ na katero stran se bom postavil.
Skušam jo raztresti s tem, da greva v Ljubljano, ali da gledava tv, toda potem se spet vrne v svoj začaran krog, češ, nihče je ne mara, niti jaz.
Če ne bo prišla do profesionalne pomoči, res ne vem, kako se bo to naprej razvijalo.
Prosim, povejte mi, kako pripraviti ženo, da si poišče profesionalno pomoč in kje naj jo iščeva.
Hvala
Franček
Prisrčna hvala za odgovor in se oproščam, ker je tudi moj odgovor pozen.
Ko nekaj dni ni bilo odgovora, sem nehal opazovati to spletno stran in tudi problem je malo popustil. Tako da danes ne jokamo več. A nikoli ne vem, kdaj se vrne z novo silovitostjo. Vedno se bojimo priporočene pošte od advokata ali celo sodišča. (Za spor okoli ozemlja so sosedje poklicali advokatsko pomoč) Takrat bo spet hudo. Za enkrat: držimo pesti!
Kar se vikanja/tikanja tiče, pa nikar novih problemov. Tudi sam prisrčno tikam vse okoli sebe.
Pozdrav