Najdi forum

Pozdravljeni !
Prosila bi vas za nasvet oz.pomoč. Težava je z mojo mamo. Bo kar dolgo,…
Že 6 let je vdova. Zadnje leto si je najdla prijatelja (potom časopisnih oglasev). Vsi smo bili zadovoljni, da si je opomogla in da je ponovno zaživela,saj je še mlada (45 let). Jaz pa sestra sva že starejši,s svojimi družinami, zato sva bili veseli, da ni skozi doma, zamorjena,..
Vendar čez čas smo ugotovile, da ta ljubezen zelo slabo vpliva nanjo, da v vseh pogledih se je spremenila. Če bi ta spememba bila na bolje, sigurno vam ne bi pisala , vendar je sprememba zelo slaba. To nismo opazile le mi, vendar tudi njeni starši, prijatelji, sosedje,.. Naj malo opišem; Nič več jo ne zanima, čisto je zgubljena, kot doma in službi, vedno je tiho in nekaj tuhta, ni nasmejana in polna energije, kot so to zaljubljeni ljudje, vendar obratno. Vsi pomembni družinski dogodki jo sploh ne zanimajo, vse je zamudila (moja diploma, bolezen staršev, rojstni dnevi vnukov,..)v bistvu so njene misli le pri njemu. To ni nikakršno otroško ljubosumje na mater, vendar vse skupaj je tako čudno. Vedno smo se kot družina zelo razumeli, o vsem smo se odkrito pogovarjali, a se je vse spremenilo, od kar pozna tega moškega.Veliko nam laže, skriva pred nami, nič nam ne pove, zaupa.
Obe s sestro sva mnenja, da jo ta moški izkorišča, saj je brez svojih prihodkov (brezposelen), niti osnovnega zdravstvenega zavarovanja nima, niti prebivališča, lahko bi rekli, da je ”klošar”. Nekaj denarja služi z nabiranjem in prodajo zelišč, saj tako ona pravi, vendar ji ne verjamemo, saj je zašla v tako finančno krizo, da si sposoja denar vse okoli (naj povdarim, da ima zelo dobro plačo 180.000 neto),in do sedaj ni imela finančnih težav. Ko jo sprašujemo o njemu, nam skozi laže in ponavlja, da je dober človek, le tak samotar in da mu materialne stvari nič ne pomenijo (star 45 let). Vse razumem, tudi jaz nisem materialni človek, vendar mislim, da vsak normalen človek ima porihtane vsaj osnovne stvari, kot so to zdravstvena zavar.in prebivališča. Kaj vi mislite o tem ? Meni se zdi zelo čudno, da človek , ki ima 45 let tako razmišlja. Kaj pa če zboli, s kom bo kupil zdravila. Ko sem to vprašala mamo, je odgovorila, da je on rekel;”Pa bom crknil”, a je to normalno za 45 letnega možakarja.Poleg tega smo zvedeli, da ga je na skrito prijavila v našo hišo in mu dala stalno prebivališče, ter da je možakar naredil vse dokumente. Čudi nas kako je kar naenkrat spremenil svoje mnenje! Sedaj smo sprožili postopek o ravzveljavitvi stalnega prebivališča in pritisnili na mamo, da naj tega čoveka pust. Obljubila naj je, da go bo pustila, vendar ji žal ne verjamemo, ker je zelo odvisna od tega človeka, kot, da se ga boji, da ji grozi,..Rada bi vaš nasvet kako naj ravnam, ne bi rada je zgubila, ampak nočem, da propade. Vem, da si zasluži srečo, vendar si želim ob njej poštenega moškega, ki ima vsaj osnovne stvari, ki so v življenju potrebne, da lahko živimo. Kako naj ji pomagamo ?
Upam, da ne bom dobila odgovora ”saj je dovolj velika bo že poskrbela zase”, ne žal ne bo, ker je že tako ”zabredla”, da ni več sposobna trezno razmišljati. Bojim se zanjo ! Prosim pomagajte !
Oprostite, če sem bila dolga, vendar nisem mogla problema na kratko napisati !
Hvala in lep pozdrav.
Tina

Draga Tina!

Spodbudno je, da je vaša mati po šestih letih sklenila napraviti konec svojemu samskemu življenju. Razumljivo je, da ne želi biti vdova do konca svojega življenja, saj je stara šele 45 let. Vendar se je znašla v odnosu, ki je zanjo zelo nezdrav. Zagotovo se je znašla v stiski, a si tega zaenkrat še noče ali ne želi priznati. Opisali ste kup znakov, ki potrjuje to dejstvo. Pravilno ste ugotovili, da je v nekem pogledu odvisna od svojega partnerja. Težava je tudi v njej, saj bi v nasprotnem primeru temu že zdavnaj naredila konec ter si našla sebi primernega partnerja. Prav mogoče je tudi, da jo s pomočjo nasilja (najverjetneje psihičnega) drži v nekakšnem šahu. To domnevo potrjuje tudi njeno vztrajanje v odnosu ter številne laži, izmikanja, skrivanja in finančne težave. Ona pa ga celo opravičuje in zagovarja njegov pogled na svet. Že mogoče, da mu niso pomembne materialne stvari, a mu očitno nič ne pomeni tudi duhovnost, saj drugače ne bi dajal izjav podobni tisti, ki ste jo zapisali.

Za vašo mater bi bilo res najbolje, če bi znala sama prekiniti odnos in izstopiti iz te zanke. Težko je v tem primeru dati ustrezen nasvet samo na podlagi opisanega, saj ne poznava ozadja zgodbe in procesov, ki potekajo na njeni nezavedni ravni (npr. strah pred ponovno izgubo, zavrnitvijo, osamljenostjo, občutek manjvrednosti, prikrajšanosti, potreba po bližini, varnosti…). Dejstvo je, da potrebuje oporo, razumevanje in spodbujanje. Pretirano obsojanje ji lahko v tem trenutku bolj škodi kot koristi. Potreben je odkrit pogovor, s pomočjo katerega jo poskusite pripraviti do te stopnje, da bo lahko sama spoznala, kaj se z njo v resnici dogaja. Storiti bo morala korak naprej, ki ga bo z vašo podporo tudi dosti lažje napravila. Priznati si mora, da ta odnos ogroža njeno duševno zdravje. Med vami se mora zopet vzpostaviti zaupanje. Zato ne uporabljajte prisile in pretirane strogosti, pač pa jo skušajte spodbujati in opogumljati.

Lep pozdrav,
Tanja in Bogdan

Zahvaljujem se vam za odgovor. Vesela sem, da ste razumeli vse moje strahove in razumeli kako in zakaj tako razmišljam. Pravite naj ne pritiskam nanjo in naj s pogovorom ji skušam pomagati. Vse to sem že probala ”na lepo”. Vendar držalo je le 15 minut po pogovoru, nato pa je spet naredila po svoje. Obljubo, da ga bo zapustila drži in že 10 dni ne gre k njemu, vendar pa telefon zvoni kar naprej, tako, da mislim, da ne bo zdržala. Toliko kot jo poznam, mislim, da se boji ostati spet sama in osamljena, ter brez ljubezni, zato se ga tudi tako oklepa, pa čeprav mislim, da se zaveda, da to ni moški, s katerim se deli življenje. Na splošno je moja mama zelo samotarska, od vedno težko najde stike in mislim, da ko jih najde se jih oklepa tako močno, ne glede ali so dobri ali slabi. Poleg tega ima ta možki zelo velik vpliv nanjo. Tudi sama je priznala, da mu slepo verjame in da poje, tako, kot on dirigira. Po pravici povedano, me ta zadeva zelo psihično obremenjuje in že ogroža moje družinsko življenje, saj so moje misli, le pri njej. Ne vem več kako pristopiti k problemu, nimam več potrplenja. Na lepo ne gre, na grdo tudi. Mislim, da je že tako daleč, da se ne da več pomagati. Poleg tega je naš odnos tudi že daleč.
Sedaj je samo tiho, drži se zelo kislo in nas krivi za njeno nesrečo, čes,da smo sedaj veseli, da je spet sama in osamljena. Sami veste, da ni tako. Niti se tega ne očitam, moti me le, da ona razmišlja tako.
Svetovala sem ji tudi, da si najde nekoga za pogovor, če že z nami ne more ali noče govoriti o zadevi. Vendar on sama ne vidi problema.
Hvala vam še enkrat za vajino pomoč in lep pozdrav.
Tina

nova
Uredništvo priporoča

Težava je res precejšnja. Ne poznam okoliščin in ne tega kako dobro se sicer razumete z njo. Res ni še toliko stara, da bi ostala vdova. Pa vendar:
Morda bi bilo dobro, če bi jo povabili k sebi? (Nisem razbrala ali živite v isti hiši ali ne) Naj se zaposli z vami in vašimi otroki. Prosite jo, naj vam čim več pomaga in naj pomaga otrokom. Tako se bo počitula potrebno in zaželjno in morda lažje zdržala prekinitev tega škodljivega odnosa. Dokler sama ne vidi problema pri sebi se bo težko odločila za pogovor s kom. Zato je dobro, če jo potegnete v čim več dejavnosti, povezanih z družino in se ob tem poskusite z njo po malem pogovarjati.
Ne vem, to je ena taka misel, ki bi morda učinkovala.

Čim več useha!

uspeha

Hvala ANN !
Živimo vsi v isti hiši. Z mamo in očetom smo se vsi lepo razumeli. Po smrti očeta smo se z mamo še bolj zbljižali in postali pravi prijateljici, ki sta si zaupali vse.Sestra z družino živi v sodnjem delu hišo, jaz z možem in mamo v zgornjem delu hiše.Ne moreš je zamotiti in zaposliti, ker je čisto odsotna. Tudi če se česa loti je vse narobe. Poleg tega pa jo ni doma. Ta vikend je tudi bila od doma, čeprav trdi, da ne pri njemu, vendar drugam nima kam iti. Ne vem več kaj naj naredim. Prav zaprav nič več, saj nimam več potrplenja, po tem vikendu pa sem zelo razočarana in žalostna. Ne morem se potolažiti, da je prelomila obljubo, ki jo je dala svojim lastnim otrokom. Ne razumem kako smo oz.je prišla tako daleč, da ji človek (pozna 1.leto) pomeni več kot družina. Ne morem in nočem se več sekirati.
Zdravim se za neplodnost in mi sekiranje prav nič ne koristi. Z možem se bova preselila k njemu a žal ne gre tako hitro. Urejava si stanovanje. Mož me zelo razume in mi stoji ob strani, a mu počasi že gre naživce, da se sekiram.
Hvala vam za nasvete in lepe želje,upam le, da bi vsaj nekoga poslušala ali se vsaj z nekom pogovorila. Mogoče pa bo enkrat spregredala, le upam, da ne bo prepozno, ker za določene stvari mislim, da že je !
Piši te in svetujte mi – prosim vas !
Hvala
TINA

Tina, mislim nate.
Še poskušaj s pogovori, čeprav se ti že zdi brez haska. Še in še poskušaj. Vabi jo s sabo, če le moreš. Tudi na preglede. Magari reči, naj gre s tabo na izlet, da se boš sprostila. Tako ji reci. Nekako poskušaj prebiti led. Mislim, da gre tu za njeno zasvojenost z odnosom. Poišči knjigo Sanje Rozman o tem in poskusi stopiti v kontakt z njo. Morda ti bo kako svetovala, kako priti do mamine zavesti, da je to kar počne hudo narobe. Svetujem tudi Christiana Gostečnika.
Povabi mamo na kaksen pogovor s psihologom pod pretvezo, da rabiš to ti in da naj gre ona le s tabo. Seveda se z njim prej dogovori kako in kaj.
Ne vem, poskusi.
Drži se in upanja ne izgubljaj.
Ann

Hvala Ann za tvojo pomoč in potporo. Upanja ne bom izgubila, saj je moja mama, vendar ji žal ne morem več priti blizu. Še bom poskušala in ne bom odnehala !
Še enkrat hvala in lep pozdrav.
Tina

Ali ta moški stanuje pri vas ali drugje? Ali prihaja k vam na obisk za več dni?
Na kakšnih osnovah lahko zahtevate razveljavitev stalnega prebivališča pri vas?
Se mi zdi, da je zadeva skrajno resna, saj ima človek mamo v oblasti in obstaja nevarnost, da bi mu tudi prepisala kakšen del hiše, če ne celo.

Mogoče bi se splačalo biti nesramen do njega, stopiti z njim v odkrit spor , ga provocirati, da bo kaj ušpičil, in njegove napake stalno dopovedovati mami, in jo vpraševati, npr, ali se ti zdi prav, da je nezaposlen…itd. Slejkoprej bo mama rekla, da kaj ni naredil prav, Potem ga pa nagnati iz hiše in mu prepovedati stik z mamo in še kaj zagroziti. Res nesramno, ampak se mi zdi, da taki ljudje razumejo samo tak jezik, čeprav se delajo skrajno dobre po srcu, v resnici so pa samo izkoriščevalci. In ker je mama dober (beri bogat) zalogaj, pričakujte, da jo ne bo kar tako spustil iz krempljev.

Hvala za tvojo pomoč in nasvet. Ne hvala bogu ta moški ne živi pri nas in nikoli ni niti prespal pri nas, ker mi tega ne dovolimo in za enkrat naša volja velja. Bil pa je večkrat na obisku, ko nas ni bilo doma (povedali sosedi). Vlogo za razveljavitev je lahko dala samo mama, ker je večinski lastnik hiše. Vlogo je vložila na upravni enoti. Za to smo maksimalno pritisnili in ne odstopamo. Zadeva za razveljavitev stalnega prebivališča je zelo zapletena in dolgotrajna. Tako, da večkrat pokličem na občino in preverim kako potega zadeva, saj se bojim, da bo vlogu umaknila. Res je, da ima mamo v oblasti, v to sem popolnoma prepričana, vendar žal si ne pusti dopovedati, še manj pa pomagati. Sedaj je že dva vikenda od doma, tako, da je obljubo že prelomila in nazaj hodi k njemu. Ne vemo več kaj narediti. Veste cela zadeva je zelo huda za vse, verjamem, da tudi zanjo, vendar iz začaranega kroga ne more ! Kako naj jo prpričamo, da ji ta človek le škodi in izkorišča !
Hvala in lep pozdrav
Tina

Ponovno pozdravljeni Tanja, Bogdan, Ann in Megaboy !
Na misel mi je prišla ideja, ki bi mogoče pomagala, če bi seveda bila pravilno zastavljena. Kot sem že večkrat napisala žal ni med mano in mamo več tiste vezi, pogovora, z moje strani pa niti več potrplenja, zato pri pogovoru, če le pride do njega poči. Nočem se več kregati in težiti, ker s silo se nič ne reši, zato mi je padlo na misel, da bi mami napisala pismo, kjer bi opisala svoje občutke, čustva, strahove, ter ji skušala prikazati, da je to razmerje napačno in je že zelo vpliva na njeno duševno zdravlje, saj kot sem že napisala je čisto na tleh, raztrešena, žalostna,…
Prosila, bi vas za kakšno idejo in sicer, kaj naj bi vse navedla v pismu, da bi mogoče delovalo in bi se vsaj zamislila v njeno sedanje življenje, če ne drugega !
Hvaležna sem vam za vsak nasvet ! kakšna se vam zdi moja ideja ?
Še enkrat hvala in lep pozdrav.
Tina

Pozdravljena Tina

Mislimo, da je pismo dobra ideja. Ljudje včasih lažje razložimo stvari in izkažemo svoja čustva preko pisma. Včasih je kaj težko povedati na štiri oči. V pismu ji napišite tisto kar resnično čutite in česa vas je strah. Morda bi ji omenili tudi to, da naj vam tudi sama napiše kako pa ona vidi situacijo, kaj čuti, česa se boji itd.
Vredno je poskusiti in morda se celotna zadeva pokaže v drugi luči.

Držimo pesti za vas.
Ozarovci

Mislim, da je pismo dobra ideja. Kaj pa če bi ga napisali skupaj z sestro?

Ja, s sestro ji napišita pismo, v njem ji povejta vse vajine bolečine in strahove in skrbi zanjo in ne pozabita napisati, da jo imata radi in jo prosita naj ga napiše tudi ona. Tako bo morda lažje šlo.

Ponovno pozdravljeni vsi !
Oglašam se vam z novicami, ki pa niso niti dobre in niti ne slabe. Moram povedati, da je pismo precej pripomoglo k boljšemu in odkritemu pogovoru med mano in mamo. Veliko smo se pogovarjale in precej rešlile, določene stvari pa ne vemo kako. Ponovno se vam zahvaljujem za vaše nasvete ! Ponovno potrebujem pomoč. Mama je sama ugotovila, da jo ima ta moški popolnoma v oblasti in, da je dejansko obsedena z njim. Sama se zelo trudi pretrgati vse stike z njim, vendar nisem si mislila, da bo to tako težko. Sama je opazila in ugotovila, da je žal tako globoko zabredla, da brez pomoči ne bo šlo. Za to vas prosim za nasvet, kam se lahko mama obrne ? Ali naj se oglasi pri splošni zdravnici in prosi za napotnico za psihiatra, psihologa,.. ? Kaj vi svetujete ?
Hvala in lep pozdrav !

New Report

Close