prijateljstva-na pomoč
Spoštovani;
Imam problem, ki me vse bolj muči. Ne vem kaj je z menoj narobe.
Gre namreč za prijateljstva. Že v osnovni šoli in srednji nisem imela
Veliko prijateljev, sedaj jih pa sploh nimam. Samo na cesti se pozdravim
Z nekaterimi in nič več.
Imam namreč moža in 2 otroka, ki hodita v nižji razred o.š..
Torej zmeraj sva si želela, da ko bodo otroci malo večji bova lahko kam
Šla neobremenjeno, otroci bi bili pa pri babici. Recimo 4 na leto bi bilo
zame dovolj. Pa ne greva. Sama nočeva iti, rada bi šla pač
s kolegi. Pa jih nimava. Smo namreč povprečno situirana družina.
Še tiste, ki sva jih imela preden sva se poročile
jih nimava več. Po porokah se je vse porazgubilo okrog. Še kadar
jih pokličeva nimajo časa oz. pravijo, da pridejo kasneje, da bodo že poklicali …
Vendar tega dne ni. Upala sem , da bo prišlo samo do sebe pa nič. Čakava
In čakava na boljše čase.
V službi imam kolege, s katerimi pač delamo skupaj,rada
Sem z njimi.V službi – privat imajo pa oni sami svoje prijatelje – kot se razume.
Kar srce me boli ko npr. v ponedeljek poslušam njihove izpovedi
kje so bili čez vikend.- kam bodo šli npr. za 1 maj…
Ne morem jim reči, če lahko gremo tudi mi, se ne spodobi se siliti.
Midva pa sama.
To me vedno bolj boli in postajam zamorjena. Mož mi pravi, da bo že bolje.
Saj mož ima nekaj kolegov, vendar samo- kako si, živjo in nič več…
Tudi če bi jih kar naenkrat povabila recimo na pijačo, bi se jim zdelo
Čudno oz sploh ne vem če bi imeli čas ( na naju). Ne vem
Kaj je narobe z nami.
Med praznik poskušamo iti kam v naravo toda saj veste, če si osamljen .
Se začnejo najedati še najini odnosi. Saj normalno potrebuje
Vsak klepet s kakšnim prijateljem. Tudi jokala sem se že zaradi tega.
Včasih tudi težko spim. Že tako imam probleme s spanjem, pa mi svetujejo
Pojdi s prijateljico na klepet. Toda kako, če jih nimam.
Kaj mi lahko svetujete. Kaj naj naredim. Saj vem, da se ne da nič prisiliti.
Hvala za Odgovor
NEJA
Draga Neja!
Tako hudo pa menda spet ni, kaj? Tudi midva z mozem sva sedaj, odkar smo pred (hej, zdaj bo ze 17 mesecev!) postali druzina, vec doma. Je vec dela, pa tudi casa, ki ga imava za druzino, sama nerada zapravim zato, da ne bi bila s svojo soncico. Toda veliko hodimo na sprehode in tako mimogrede srecas druge starse z otroki in ker nasa ze od dalec vpije, ce vidi otroka, potem navezemo stik in poklepetamo. Nic ni narobe, ce kdaj ob taki priloznosti drugo mamico povabis na sprehod (z vozickom) po parku. So pa tudi drugi nacini, kako ohranjati stike, ceprav nam dandanes primanjkuje casa. Po e-mailu, kar je vseeno hitreje in enostavneje kot telefon (vsaj zame). Ob praznikih napises svojim prijateljem ali znancem voscilnico in jih tako spomnis, da se mislis nanje. Jih povabis na praznovanje, tudi na vecerjo ob koncu tedna, zakaj ne. Tisti, s katerimi se “zastekas”, te potem itak povabijo nazaj. In gres, ko imas cas. Ko imas enkrat otroke, je se najbolje druziti se z druzinami, da se lahko otroci med sabo igrajo. In potem je kar naenkrat okrog tebe par druzin z malimi otroki in potem praznujejo rojstne dneve in jih kar ni konca in kraja, pa si že zaželiš, da bi bil malo doma. Upam, da ti bo kak nasvet prisel prav. Svet je poln cudovitih in zanimivih ljudi, ki bi radi spoznali tebe in tvojo druzino.
Drzim s tabo in ti zelim lep dan,
Tatya
Pozdravljena!
Ljudje smo družabna bitja. Za zadovoljitev primarne potrebe po druženju nam največkrat niso dovolj samo družinski člani. Želimo si tudi stika s tistimi, s katerimi nismo v krvnem sorodstvu ali partnerskem odnosu. Žal pa je vse več parov, ki se na nek način izolirajo in umaknejo pred drugimi ljudmi. Živijo za štirimi stenami in si zaprejo vrata, ki vodijo v družabno življenje. Dlje kot tak umik traja, težje se vključijo nazaj v družbo.
Velikokrat pretrgamo stike s prijatelji iz mladosti takrat, ko vstopimo v svet odraslih. S tem naletimo na nove obveznosti: ustvarimo si družino, se zaposlimo, preselimo v drug kraj, imamo nove interese… Ostane nam malo prostega časa zase ter za prijatelje. Za ohranitev prijateljstev je potrebno vložiti sorazmerno veliko energije, predvsem pa časa. Če pa si za prijatelja nikoli ne vzameš vsaj delček svojega prostega časa, lahko to pomeni tudi, da ga nimaš dovolj rad. Zatorej ne razmišljajta o preteklosti, pač pa uporabita svojo energijo ter izkušnje za spoznavanje z ljudmi, s katerimi bosta gradila nova prijateljstva.
Premalo je, če bosta samo čakala in hrepenela po pravih prijateljih. Če si želita z ljudmi v naravo, se lahko npr. včlanita v katero izmed planinskih društev. Verjameva, da bosta na ta način spoznala prijetne posameznike in pare, s katerimi boste skozi čas poglobili odnose. Včasih je dobro, da se poskusita tudi sama kam povabiti. To lahko storita tudi na posreden in nevsiljiv način. Če npr. slišita, da kdo izmed znancev organizira piknik, se ponudita, da bosta poskrbela za hrano ali glasbo. Na ta način ne bosta imela občutka, da sta jih v to prisilila. Prav tako ne vidiva razloga, da prijateljev ne bi povabili na pijačo. Kadar boste katerega izmed njih srečali na cesti se ustavite, malce poklepetajte in jih povabite na kavo. Težava je v tem, da tega ne storite zaradi lastnih pomislekov in strahu. Ne razmišljajte namesto njih, saj si mogoče tudi oni želijo iti z vami na pijačo. Zato storite ta korak in jih povabite. Do njih bodite odkriti in jim povejte ali vsaj omenite, kakšne težave imate. S tem se bo med vami razvilo zaupanje, ki je temelj dobrega prijateljstva. Spoznala bosta, da imajo tudi drugi ljudje tovrstne težave. Podobno je tudi z vašimi sodelavci. Ni res, da z njimi ne bi mogli biti prijatelji tudi v prostem času. Omejitev ste si zopet postavili sami.
Razumeva, da vama je težko. Iz napisanega sklepava, da sta prijeten par, ki se je v želji po pravih prijateljih, nemočen znašel v začaranem krogu. Ne obupajta, saj ne potrebujeta veliko za rešitev te težave. Poskusita navezati stike s starimi prijatelji, hkrati pa se osredotočita na spoznavanje novih. Poiščita le malo več poguma in delajta na izboljšanju vajine samopodobe. Verjameva, da bodo tisti, s katerimi se bosta spoznala, kmalu ugotovili, da sta vredna njihovega zaupanja. Prepričana sva, da bosta znala to ceniti in vračati v enaki meri.
Pa veliko uspeha,
Tanja in Bogdan
Spoštovana Neja!
Zdi se vam, da so se v vašem kraju že nekako formirale zaprte skupine prijateljev. Ne moreva trditi, da to ni res. A se kljub temu sprašujeva, če ni to samo izgovor oz. reakcija, ki jo je sprožil vaš obrambni mehanizem – strah. Največkrat se teh mehanizmov sploh ne zavedamo, saj potekajo na nezavedni ravni.
Predvidevava, da se tem grupam niste nikoli niti poskusili približati. Odnehali ste, preden ste sploh začeli z navezovanjem stikov. Mogoče se bojite zavrnitve? Če ne boste poskusili, ne boste nikoli vedeli, ali so ti ljudje res tako nedostopni, ali pa je to samo vaše predvidevanje. V primeru, da vas bodo resnično zavrnili, boste s tem dobili potrditev, da ste sklepali pravilno. Ne jemljite si tega preveč k srcu, saj je to njihova in ne vaša slabost.
Četudi živite v majhnem kraju to ne pomeni, da ne bi mogli poiskati novih prijateljev v kakšnem drugem, predvsem pa večjem kraju ali mestu. Danes smo lahko zaradi relativno dobrih prometnih povezav in prevoznih sredstev, že v dobri uri v kateremkoli večjem slovenskem mestu, ne glede na to kje živimo. Na voljo vam je tudi cel kup komunikacijskih orodij (GSM, IRC – pogovori preko interneta, elektronska pošta…), zaradi katerih postaja svet vse manjši, razdalje pa vse krajše.
Ne obupajte! Na voljo imate kar nekaj možnosti, med katerimi lahko izbirate. Potrebujete le še malce poguma ter seveda čas. Ne vidiva razloga, da vam ne bi uspelo.
S prijaznimi pozdravi,
Tanja in Bogdan
morda si malo preveč trdnega mnenja glede tega, da je glede prijateljstev že vse določeno. mnogi vsakodnevno spoznavajo nove ljudi in oblikujejo nova prijateljstva. dobro razmisli, zakaj ne bi uspelo tebi, če uspeva njim. kako je to mogoče? mislim, da je to zgolj vprašanje tvoje psihe oz. omejitev, katera si si postavila. ne bodi toliko ponosna, vprašaj kdaj koga, če gre s tabo na pijačo. dostikrat ti ljudje na tako vprašanje odgovorijo, da si niso mislili da imaš ti sploh kaj časa, ko vendar vedno dirkaš naravnost domov. ne ustraši se tudi prve zavrnitve. mnogo je ljudi, ki so osamljeni, in si želijo družbe. res pa je, da sčasoma postanejo glede spoznavanja in komuniciranja vedno manj samozavestni in kažejo manj samopobude. poskusita lahko tudi z vključitvijo v razna društva (pevski zbor, telovadba, ples, gasilsko, planinsko…), razmisli kaj bi vama ustrezalo. poskusita vsak zase. zastavita to kot projekt, kako nekoga spoznati (na nevsiljiv način). če bosta razširila področje svojega delovanja ne bo nič narobe, kvečjemu zelo dobro, izgubiti pa po tvojem pisanju tudi ni kaj. veliko poguma pri sklepanju poznanstev! r