Moja draga ga pije
Tko, ja, kaj čem okolišit, moji dragi je pač všeč pivo, okus, videz, mogoče tudi etiketa ali entiteta, kaj pa vem. Ko dokonča vsa hišna opravila, si enega odpre. Vmes speče kruh, posesa stanovanje, pomije kopalnico…pa eto, si odpre drugega. Potem če so prazniki, se spravi še na kekse, da ne bi kdo rekel, čeprav sva sama in nihče od naju ne mara sladkarij, da pač ni nič naredila za praznike. In potem si odpre še tretjega.
Pa eto, ponavadi niti ne opazim, razen ko se prigopčkam v bližino in zavoham tisti smrad po pivu, ob katerem se ti zdi, da je česen blažev žegen. Ampak včasih, ko se po glavi motovilijo še kakšni čustvenčki, amorčki, ali pa hudičeki mali s kopico še manjših sekirantov, pa ko se ga vsi tile nadekajo z maligani…oh, joj 🙁
Takrat pa trpim.
Ja…kajti on je drugačna.
Jaz, ko pridem nažgan domov ali pa ko se ga “udesimo” doma, jaz sem še pohištvu smešen. Pač meni lahko rečeš marsikaj, pa bom vse na hec obrnil, pa četudi bom butec, bom pač simpatičen. Ne morem pomagat, takšen sem 🙂
Ona pa je neka čudna mešanica, ki je ne znam poštudirat.
Vidim in čutim jo, da je na maliganih, takoj ko pridem v stanovanje. Al ji je vse ultra smešno in mi želi razložit, dragi, pridi….emmm, lej.
Da draga, povej… LEj, k to ti morm povedat, dej no…joj..čist je…ohhhh.
Potem par minut tišine, kot da je pozabila, kaj je govorila, nato pa, dej, kje siiii? Tle sem, draga. Dej nooooooooo, joj, ohhh… Pa spet par minut pavze in potem nič več.
Reče, je prišla hči po to pa to pa to…pravim, kul, a je vzela še to vrečko, ki sem jo pripravil zanjo? Ne.
Kako ne?…Grem gledat, vrečke ni. Pošljem SMS tamlai, a si vzela vrečko…Ja, seveda sem, Mami mi jo je dala. Prašam še enkrat svojo drago, emmm….a si mal zamišljena al kaj….sej si ti dala vrečko tamali. Ne, nisem.
Faaaaaaaaaaak!
Potem se pa ojunačim in riskiram užaljenost, pa rečem: Draga, kolk si jih pa ti dones spila? Pa se nasmehnem, skušam biti čim bolj prijazen…
Od takrat naprej cel večer tišina! Ne bu ne mu, surla do soseda, užaljena do konca.
Meni je za kozlat napeto in hudo take situacije doživljat doma. Pa daj no, če se ga nadudlaš, pa sej smo ljudje, povej, joooooj kak se pa men vrti, kolk sem ga pa dones spila…pa se bomo smejali, naredili štos ali dva, bom še jaz enega spil pa bo. Kajti dejstvo je, da absolutno nič v gospodinjstvu ne trpi zaradi tega alkohola.
…razen mene, jasno, ko doživljam zgoraj opisano.
Saj ne vem, če sem dovolj slikovito opisal mojo situacijo, ampak iz leta v leto mi je bolj grozno v takih situacijah. Ko jo vidim, da bo spet jecljala in se spotikala po kuhinji in pozabljala za 3 sekunde nazaj, bi najraje spokal kufre in šel. tolk me to iz tira vrže, ker je z užaljenostjo in tišino in takim tihim zanikanjem naredila tabu iz te alkoholne tematike.
Pa sva se pogovorila že večkrat, ampak je nisem mogel prepričat, naj vsaj za test, meni na ljubo, teden dni po pitju, ko je trezna, reče: “Ja, napila sem se ga prejšnji teden”.
Ne, ne zmore tega izreči.
Obvisi ta alkoholiziranost v zraku, taka neprijetna tema, ki ne želi, da se jo omenja.
Saj, če bi bil mlajši, bi verjetno že samo to zadostovalo, da bi šel stran, prekinil zvezo. Takole, ko sem pa ugnezden v nekem balončku udobja in varnosti, ko se praktino bojim iskat novo vezo in ko praktično tudi nimam kam se umaknit, če bi šel stran…jah, potlej pa tule polagam blazinice na tipke in prosim za nasvet.
Zdravo,
Tvoja draga verjetno ne spije samo 1 do 2 pirčka, ker se ne bi tako obnašala. Najbrž ima kje še kakšno zalogo žganja in malo pokombinira…
Tako je bilo pri naši mami in nam najprej sploh ni bilo jasno, kako je lahko pijana od enega piva. Pa smo ugotovili, da zraven pije še žganje.
Malo preišči stanovanje, se marsikaj najde. Upam da rešita zadevo, ne bo pa lahko. Pri nas je mama hudo zbolela (ne zaradi alkota) in je zdaj čisto nehala piti.
Srečno
Eeeh, psihologija…
Tvoja draga ma en hud podzavesten problem, s katerim se zavestno (še) ni sposobna soočit (ker to pač boli, če drezaš v rano, ane), zato ga je lepo zavila v rožnat ovoj alkoholnih hlapov, da ga lažje s sabo nosi. Ker je pač ženska (beri lahko čuti več stvari naenkrat brez da bi zablokirala in bi ji razneslo možgane), obenem pa nima tolk jajc in znanja, da bi vedela, da je zadevo modro in bolj zdravo čim prej razrešiti, raje utiša, s čimer se ne zmore ukvarjat. Ko jo pa pritisneš ob zid, pa ustvari notranji konflikt, ki ga zamaskira z užaljenostjo in zanikanje. Vse, sam da ne boli, ane. Znotraj se pa bori sama s sabo, ker naenkrat nima samo enega problema (osnovnega), ampak jo zasuje še slaba vest, ker ni po jusu, skrb, kaj bo, čuti bedno ozračje, kar tudi ne pomaga pa še kaj.
Skratka, siljenje, da se ljudje spremenijo, ne bo pomagalo. Vsak dela to, kar zna. Če bi znal drugače, bi. Ljubezen je zmer rešitev. Stvar bo razrešila, ko se bo odprla, za to pa rabi veliko nežnosti in podpore. Če jo maš rad, boš našel način.
Tako situacijo smo imeli pri nas doma, ko je moja mami pričela popivati. Imela sem 14 – 15 let in sem se je sramovala. Trajalo je kakšne 2 leti, in je postajalo vedno hujše. Doma smo imeli pekel, tata situaciji ni bil kos. Nažgana je prihajala že iz službe. Ni pomagalo prigovarjanje in skrivanje alkohola. Imeli pa smo srečo, da nas je en dan prosila za pomoč, da ne more več in da naj ji pomagamo, če ne je z njo konec. Diagnoza je bila “živčni zlom”. Na zdravljenje je šla v psihiatrično bolnico, vendar ne zaradi alkohola. Ko je prišla domov, nikoli več ni poskušala alkohola.
Razumem te in resnično upam, da se bo en dan tako “zlomila” , da te bo prosila za pomoč, ker drugače ji ne moreš pomagati. Obvezno bi morala na terapijo in narediti v żivljenju kakšno spremembo….
Pozdravljen.
Ko tole berem me stisne okoli srca. Kot vedno ko berem o tematiki alkohola. Sem dekle, ki prihaja iz razbite družine zaradi alkohola. Pri nas je pil oče. In to konkretno, dolgo časa. Prišlo je tako daleč, da je prišlo do nasilja. Nič ni pomagalo, da je mama prosila, naj neha, da smo otroci jokali. Dokler ni bil prisiljen, da zadevo popuca. Ampak takrat je bilo prepozno.
Govoriš o užaljenosti. Užaljenost vedno bo. Tega ne boš mogel preseči. Za vajin odnos, če ga želiš rešit, je pa ključnega pomena, da si žena najde pomoč. Mora ugotoviti zakaj je začela pit, da lahko dela na vzroku in tako vidva na odnosu. Ampak to pomeni, da delata oba. Tudi ti ji boš moral prisluhniti in verjetno pogoltnit kako grenko pilulo. Obstaja nekaj dobrih programov za odvajanje odvisnosti. Ko ga. Korona zapusti naše kraje se bosta slej ko prej morala odločiti kaj in kako. Kot se tole lahko bere, sta verjetno že kar na točki, ko bo slaj ko prej počilo med vama. Svinjsko težko je, ampak, verjemi, da je vredno. Če bosta odlašala bo problem samo naraščal in prišla bosta do točke, ko boš izgubil vse spoštovanje do nje. Od tam se je pa presneto težko pobrati. Bolje, da je užaljena sedaj. Užaljenost jo bo minila, ko bo ugotovila, kaj je na tehtnici.
Pozdravljeni. Še nikoli nisem tukaj komentirala. Ampak to pa nevem.. se mi zdi da moram.
Jaz se bi najprej vprašala kaj je njen vzrok za pitje.. odvisnost??
Potem pa mislim da bi bilo najboljše postaviti ultimat se pogovoriti. In če se to ne popravi. Spakirati… eno je da se ga “nažgeš” ob priložnostih oziroma občasno drugo pa je da je vsaki dan pijana. Sory.. meni to ni normalno jaz bi že zdavnej spakirala in šla. Vrjemi da če nebo nehala piti bo ti lepše samemu in vrjamem da boš našel.kaksno boljšo lepotičko.
P.S. mogoče da ji priporočaš kakšno zdravljenje ji obljubiš da boš ob njej mogoče bo to sprejela. Če ne pa tako kot sem napisala tega ti ni potrebno gledati živi naprej življenje je kratko zato moramo maksimalno uživati.
Lepo bodi.
Sama sta, odroci so odšli. Torej nista več ravno mlada, kajne? Žena doma gospodinji. Že od začetka ali šele sedaj, ko je upokojena? Verjetno si tudi ti potemtakem že upokojen.
Ne vem, kaj pravzaprav želiš od nas, ti bom pa napisala, kaj sem jaz prebrala in kako si jaz predstavljam vajino situacijo.
Praviš da živiš v varnem balončku. Bo kar držalo. Žena vse pospravi, počisti, skuha, postori vsa gospodinjska dela… pa še kaj več. Skratka zate je popolnoma preskrbljeno. Čista uživancija, razen… alkohola.
Pri vsem tem, sem se najprej vprašala: KJE SI PA TI?
Če cel dan sam delaš in ni nikjer nobenega, ti verjetno po določenem času pade morala, in spiješ tisto pivo, ki ti je tisti trenutek edini užitek. Pa da se ne bi narobe razumeli. Moja toleranca do alkohola je nična. (Lahko pa razumem.)
Tebe muči tišina? Ona se je na (celodnevno) tišino že navadila.
Kaj če bi poskusil, pa bi oba čistila, pospravljala… se zraven pogovarjala, šalila… ter na koncu mogoče oba skupaj spila eno pivo (vsak pol)…
Moje mišljenje: kar seješ, to žanješ.
Sama sta, odroci so odšli. Torej nista več ravno mlada, kajne? Žena doma gospodinji. Že od začetka ali šele sedaj, ko je upokojena? Verjetno si tudi ti potemtakem že upokojen.
Ne vem, kaj pravzaprav želiš od nas, ti bom pa napisala, kaj sem jaz prebrala in kako si jaz predstavljam vajino situacijo.
Praviš da živiš v varnem balončku. Bo kar držalo. Žena vse pospravi, počisti, skuha, postori vsa gospodinjska dela… pa še kaj več. Skratka zate je popolnoma preskrbljeno. Čista uživancija, razen… alkohola.
Pri vsem tem, sem se najprej vprašala: KJE SI PA TI?
Če cel dan sam delaš in ni nikjer nobenega, ti verjetno po določenem času pade morala, in spiješ tisto pivo, ki ti je tisti trenutek edini užitek. Pa da se ne bi narobe razumeli. Moja toleranca do alkohola je nična. (Lahko pa razumem.)
Tebe muči tišina? Ona se je na (celodnevno) tišino že navadila.
Kaj če bi poskusil, pa bi oba čistila, pospravljala… se zraven pogovarjala, šalila… ter na koncu mogoče oba skupaj spila eno pivo (vsak pol)…
Moje mišljenje: kar seješ, to žanješ.
hja, zanikanje je prvi znak zasvojenosti. čimprej poiskati pomoč, ker glede na to da ne bosta vedno bolj mlada, bo z leti le še huje. upam, da se motim. v vsakem primeru, pa jo je treba postaviti na realna tla, jo vprašati zakaj se zateka k alkoholu, kaj je tisto, pred čemer beži v življenju. alkohol je huda droga. ne me narobe razumet, tudi sam kdaj popijem pivo ali dva, rad si privoscim deci ob večerji, ali pa kak koktajl v vročih dneh. kaj da ne, če je prilika se ga valda “udesimo” 😀 ampak vsakodnevno pitje in iskanje načinov za netrezno življenje pa je ne samo nevarno zanjo (zasvojenost, zdravje, depresija, izguba stika z realnostjo,…), je kot si sam ugotovil neprijetno za svojce. z leti te težave nikoli ne ratajo manjše, zato vsekakor priporočam obisk kakega psihiatra. nič ni narobe če popiješ pivo. je pa zelo nevarno če v pivu iščeš (in posledično najdeš) pobeg iz realnosti. želim vama vso srečo v iskanju skupne rešitve. vse dobro!
LP
Dragi Zanimivko,
mislim da si si sam odgovoril na vprašanje. Če nisi srečen, zakaj bi potem še kar vztrajal v takem razmerju? Praviš, da je to tvoja cona udobja ampak ali si RES želiš to prenašati do konca življenja?
Pogovori se še enkrat z njo, postavi ji ultimat. Na podlagi njenih nadaljnih dejanj se potem odloči ali je vredno vztrajati ali ne.
In ne pozabi – zapustiti cono udobja pomeni svoboda.
Lp
Oj, če še nisi slišal nič od dr. Janezu Ruglju, se čimprej pozanimaj. Je eden najuspešnejših psihjatrov na področju alkoholizma. Naj te razni provokativni interjuji ne zmedejo o njegovi kompetentnosti, saj deluje na znanstveni metodi in ve kaj govori. Vse njegove knjige izjemno priporočam (Pot k samouresničitvi je med najbolj obsežnimi), ki ne govorijo zgolj o izboljšanju življenja alkoholikov, ampak tudi vseh ostalim ljudi v stiski (nevrotiki, debeluharji, faliranci, …) in seveda njihovih svojcev, ki na nek način odobravajo njihovo početje in sčasoma zbolijo tudi oni. Intrnet je zelo koristen, vendar išči pomoč naprej v razni literaturi, ki jih dr. Rugelj naštel v svojih knjigah. Njegovo delo nadaljuje dr. Andrej Perko.
Hahaha identični primer naša mama.. dobrih 50 let… ampak pivce za živce pa obvezno na tapeti… celi tako da ima dve gajbi pira in prevekslava da se ne vidi koliko spije… vsaka gajba napol prazna… zjutraj zbudi… tibetanske vaje… sokec… hemedeks… mali nekaj naredi… uf sem žejna… prvi pirček ob 9h zjutraj… malo na vrt… ranital za želodec, ker se sklanja (po piru)… nagrada spet pivo… bože da je obisk… še tam enega ali dva kamuflažno deli pol-pol… pa je po 5 pirov na dan okrog… se mi zdi, da je pod 0.5 promila slabo počutje …
Ne moreš nič… saj sami vedo kaj počnejo… je pa že glupo to gledat če pa rečeš karkoli pa si ti tečen in ne vem kaj še vse… pol pa raje spijemo kakšnega z njo…
Ampak kot poje Šifrer: “… rad ‘mam ženske, ki pijejo pivo… ” :)))
Sprašujem se kaj ste vi naredili za to da bi ji pomagali. Ker pisanje po forumih in spraševanje “kolko si jih spila?” ni nič. Čudi me, da bi jo po tem kar se sliši kot veliko let lepe zveze, kar zapustili če bi le imeli kam za iti. Če bi jo res imeli radi bi se borili. Jaz vidim dve možnosti: vaša žena je ali alkoholik, ali pa utaplja žalost v alkoholu in je na dobri poti da bo to postala. V vsakem primeru potrebuje nekoga ki ji bo dal vedeti resnost njenega stanja, jo spravil na realna tla, kar pa bi zahtevalo resne pogovore in neomajnost z vaše strani. Z tem bi ji tudi dali vedeti da vam je mar za njo in da želite rešiti vajin odnos. Iz napisanega pa se mi zdi da je vam pomembnejši vaš balonček, vaš mir. Seveda niste vi krivi za njeno popivanje, vendar se tako nezanimanje partnerja zelo občuti. In boli. Morda pa je to razlog za njeno popivanje. Prav tako mi ne gre skupaj to da ste občutili še potrebo da napisete kako super in fini in očarljivi ste pa vi. Kaj ima to veze ?
moja mama je bila čisto enaka. oče enak tebi,smešen,ko je bil pijan,rekel da se ga je napil. Mama je bila zelo pridna,delavna. Je pa ga vcasih spila in se tudi spotikala. Drugi dan se je delala kot ,da ni nič. Nikoli ni priznala,da je pila oz,da je spila malo preveč. Kot,da bi jo bilo sram.Po moje,ker se je imela za pridno ženo-žensko in je to njej sami kvarilo pogled na njo samo. Če je bila kar precej pijana,skoz je zanikala.
Ko smo kam šli pa sploh ni pila.
Možno je tudi to. Moja mati je imela očeta alkoholika,ki je bil razgrajač,smotan človek,nonstop pil,tepel ženo. In zaradi njega ni hotela priznati,da pije,saj bi se po moje počutila kot,da je njemu podobna zato,človeku,ki ga mrzi. Pozanimaj oz premisli malo o ženinih starših.
Tudi jaz sama,ko sem pila in to skupaj s fantom in je rekel jaz źe čutim malo,sn že malo pijan,kaj pa ti?
Je bil moj odgovor skoz ne(sem pac to videla pri mami)
Če je rekel aha,vidim,da si že nekaj spila,se ti vidi ,da si že malo pijana.
Mi je šlo pa tako na živce ta stavek,da bi ga vsekala. Jaz nisem pijana nikol.
To je nekaj česar se moraš sramovati. Mi je skoz bilo v glavi.
No,sedaj imam moža,ki ve,da mu gre na živce,če me to sprašuje in me ne. Večinoma doma ne pijem,če že 1 pivo ali 1 rum kolo občasno. Zna pa se zgodit,da pride brat s punco na obisk takrat pa znam spit tudi po 5 piv . Nikoli ne reče nič,ker tudi,ko njegovi pridejo v klet pijejo do pijanosti… Pač to ni vsak dan je pa ene 3x na mesec.
Po moje bi ji moral dopovedati,da to ,da pije ni nič česar bi se morala sramovati.
Ko boš prišel domov in videl,da ga že malo čuti ,vzemi še si ti pivo pa njej nesi enega pa spijta skupaj. Naslednjič,ko bo čist trezna pa naredi enako. Prnesi vsakemu pivo,da bo videla,da lahko nekaj spije in je ne obsojaš zato.
Če pa jo obsojaš in tega ne moreš sprejeti pa čimprej odidi,to se ne bo nikoli spremenilo. Če tega ne boš sprejel bo čez čas postala še tečna in se bo vpikovala v tebe kot se je mati v očeta in bilo je veliko prepirov zaradi alkohola,ker mati ni hotela priznati,da pije. Tudi otroci trpijo zato.
Odlično si tole napisal, inteligentno in duhovito. Tema je pa žal žalostno bedna, ona je zapita, ona je alkoholik.
mam doma tak primer, eden od staršev. Vedno je bilo zabavno, ej, popijmo, pa saj vsi pijejo. ko pridejo v leta in blodno iščejo samo steklenico, kjerkoli, kadarkoli, pa ko jih kdaj zabriše na tla je vse samo še ena velika žalost.