Med.Over.Net

Duševno zdravje

Odgovarjajo: Bernarda Dajčman, dipl. soc. del.

O pomenu duševnega zdravja, duševnih stiskah ter možnih izhodih iz njih.

Bernarda Dajčman , dipl. soc. del.

bernardadajcman

Kako do pomoči?

Default avatar

FlyingSoul

Zdravo, star sem 21 in mislim da imam že kakih 5 let neke vrste psihološke težave, oz. razpoloženjsko motno (kaj pa vem, nisem ravno seznanjen z stroko?). Že nekaj časa se spravljam do tega da bi poiskal pomoč, sedaj pa sem se odločil narediti prvi korak.
Že od nekdaj sem skrajno pesmisitičen, z nizko samopodobo, brez samozavesti, itd. Včasih se mi razpoloženje spreminja zelo hitro, iz totalno depresivnega v veselo, in obratno. Tole se sliši mogoče neumno, vednar sem samodiagnosticiran z rahlim OCD, ob določenih dogodkih imam mesec ali več depresivne epizode iz katere se zelo težko izvlečem. Vedno ogromno premišljujem sam o sebi, sem izjemno samokritičen, vedno v življenju najdem neko zadevo s katero se zelo obremenjujem, pa naj gre še za takšno nesmiselno neumnost. Navzven delujem nekako samozavestno, čeprav je v resnici drugače. Eni osebi sem svoje težave že zaupal, pa se mi zdi, da me ne jemlje resno, pravi: Saj si pa vredu fant, če bi jaz bila ti bi hodila okoli z visoko dvignjeno glavo... Njene besede se nekako nanašajo na to, da faks delam z 10 brez naporov, z malo učenja, imam vredo postavo, se ukvarjam s športom, ampak, če sem iskren, mi lastni dosežki pomenijo zelo malo.
No, na kratko opisane težave, s katerimi se srečujem. Menite, da bi mogel po strokovno pomoč? Če da, mi prosim povejte kako naj se tega lotim, svoji zdravnici nekako ne zaupam, do nje se ne počutim dovolj zaupljivo, zato ji svojih težav ne bi razlagal. A je možno od nje dobiti napotnico, brez da ji razložim zakaj?
Hvala in LP
Default avatar

bernardadajcman

Pozdravljen FlayingSoul,

glede na težave, ki jih opisuješ v zvezi z spreminjanjem razpoloženja navgor in navzdol bi vsekakor bilo prav, da poiščeš pomoč oziroma se pogovoriš z ustreznim strokovnjakom. Nič sicer nisi napisal kaj te je vodilo k samodiagnosticiranju ocd- obsesivno kompulzivne motnje ?
V eni izmed objav smo pisali o dostopnosti psihoterapevta za študente- prosim pobrskaj in poišči pomoč, ki ti pripada in je dostopna http://www.zdstudenti.si/klinicnapsihologija- za Ljubljano,
http://www.soum.si/sl-si/Content/Details/103- tukaj poglejte kako je z dostopnostjo pomoči v Mariboru.
Vsekakor je škoda, da ti življenje beži mimo in ga ne uživaš v polnosti zato je prav, da pomoč poiščeš.
Skrb glede nerazumevanja tvoje zdravnice je vsekakor odveč, vsaj upam tako, saj te težav v razpoloženju veliko in se še povečujejo, torej kar pogumno,
vse dobro želim,
Bernarda
Default avatar

FlyingSoul

Zdravo,
kar se tiče OCD, enkrat sem nekje na internetu prebral eno objavo o tem, da nekdo sam zase misli, da se vede otroško oz. čudno. Po tem ko sem prebral komentarje se je veliko teh nanašalo na to, da ima avtor objave mogoče OCD. Ker sem se v objavi seveda našel me je malo zaskrbelo in sem si o le tem prebral malo več in ugotovil, da imam kar nekaj od teh simptomov. Seveda ni dovolj, da bi lahko kar takoj rekel da motnjo imam, se mi pa zdi da nisem daleč. Bom šel do zdravnice in jo proail za napotnico v upanju da me ne izpraša kaj preveč.
No danes sem spet spremenil razpoloženje in veselega v obupano, nato pa v jezno, že zelo agresivno. Kot sem že rekel, sem dobre volje, nato pa me že vsak majhen neuspeh totalno potoče.

Brez zamere ampak s tisto študentsko se ne počutim ravno dobro. Načeloma kar se mojih težav tiče jih težko zaupam komu drugemu, razen osebi, ki je ne poznam oz. je ne bom nikoli (več) videl.
LP
Default avatar

bernardadajcman

Pozdravljen FlyingSoul,

pri OCD so prisotni (še) drugačni simptomi kot spreminjajoče se razpoloženje- predvsem so prisotne bodisi prisilne misli- vsiljivke ali kompulzije- ponavljajoči se rituali, ki jih oseba mora početi. Vsekakor pa ni potrebe, da se samodiagnosticirate :).
Glede na to, da ne želiš do študenske psihologinje lahko predlagam še nekaj- poglej na spletno stran društva Dam- http://www.nebojse.si/Forum/ in se pridruži kateri izmed skupin za samopomoč. Tam boš srečal ljudi, ki imajo podobne težave in tudi njihove izkušnje iz prve roke kako se je kje obneslo iskanje pomoči, izkušnje s psihiatri, psihologi, terapijami...
psihiatra lahko obiščeš brez napotnice- zadostuje kartica zdravstvenega zavarovanja.
še link: http://www.nebojse.si/Forum/index.php?board=10.0- poglej kje deluje tebi najbližja skupina za samopomoč. Tudi sicer lahko na tem forumu najdeš obilo koristnih informacij.
Vesela bom, če se še kaj javiš, pa vso srečo,
lep pozdrav,
Bernarda
Default avatar

FlyingSoul

Pozdrav spet.
Mogoče se nazadnje nisem najbolje izrazil. No v glavnem, po obisku psihologa sem bil diagnosticiran z depresijo in znaki razvijanja anankasične osebnostne motnje (OCPD, no s samodiagnozo tako daleč tudi nisem vsekal očitno). Okoli 10 dni jemljem Deprim, ki mi ga je zdravnica priporočila, v splošnem stanje mogoče malo bolje. Nekako bi se rad postavil na noge, bil samozavesten, pa sploh ne vem kje začeti. Še vedno sem zelo samokritičen, če nekaj ne uspe je vedno moja krivda (vsaj jaz tako mislim), na okolico in ljudi se ne morem zanesti, sem nezaupljiv, skratka, prava razvalina, se mi zdi. Kje začeti?
Pa še to, koliko časa bi naj jemal Deprim, da bi opazil kako vidno izboljšanje? V navodilih piše 10-14 dni, ampak do sedaj ne vem če je kaj bolje.
LP
Default avatar

bernardadajcman

Pozdravljen FlyingSoul,

res me veseli, da si poiskal pomoč. Ali si dogovorjen za redne obiske pri psihologu?
Glede deprima težko rečem kako in v kolikšni meri ti bo pomagal. Gre za tablete na zeliščni osnovi. Vsekakor pa menim, da ne moreš staviti vsega na to. Pomembno je, da se posvetiš stvarem, ki te veselijo, sproščajo, polnijo z veseljem in voljo do življenja...Gibanje je zelo dobrodošlo.
Zavedam se, da je vse to lažje reči kot se je tebi premakniti in kaj spremeniti..., vendar poskusi z majhnimi koraki, vsak dan posebej ;). Si mogoče obiskal skupino za samopomoč v okviru društva Dam? Mogoče je to lahko drugi korak ( prvi je bil tvoj obisk psihologa), vsekakor pa priporočam redne pogovore pri psihologu,
vse dobro želim,
Bernarda