Med.Over.Net

Duševno zdravje

Odgovarjajo: Bernarda Dajčman, dipl. soc. del.

O pomenu duševnega zdravja, duševnih stiskah ter možnih izhodih iz njih.

Bernarda Dajčman , dipl. soc. del.

bernardadajcman

Rabim pomoc- nasvet

Default avatar

Metuljcek909

Pozdravljeni. Nevem kam se obrniti po pomoc oziroma pogovor .. pa bom poskusila tukaj.
Stara sem 29 let .. pred prb pol leta sem se porocila.
Z partnerjem sva skupaj dve leti in pol. Pricakujeva otroka.
Partner se je po poroki zelo spremenil. Sam prihaja iz druzine kjer so imeli veliko tezav- njegova druzina je razpadla, imeli so veliko taksnih in drugacnih tezav. Sama pa sem iz druzine, kjer smo vsi enotni, si pomagamo, se razumemo- se cutimo ! Zato sem sama zelo druzinski clovek- tako kot so me ucili tudi starsi.
Ko sva se selila, si urejala stanovanje, sva z strani mojih starsev, sester in bratov preleja ogromno pomoc- tako denarno kot tudi tako, da so nam pomagali urejat stanovanje. Z partnerjeve strani ni bilo pomoci, kar nikakor ne zamerim, ker so v drugacnih zmoznostih! Govorim o tem zgolj da boste razumeli moj polozaj v katerem sem se znasla.
Kot sem ze rekla, imam z svojo druzino cudovit odnos. Ocitno je mojega partnerja in celo njegovo druzino to zmotilo.
Naj se povem, ko je bil doma pri svojih, je placeval poloznice, skrbel za hrano. Njegovim starsem se bolj “fucka” za vsem- sam je glede tega zelo resen in natancen- ekonomicen. Imam obcutek da so vsi njegovi jezni name, saj sem jim vzela “vir prihodkov”.
Ko hoceva it na obisk k mojim starsem, sestram ali bratom, vedno najde nek izgovor da bi se temu izognil. Ceprav bi lahko to naredil vsaj zaradi njih- ker je meni sami nerodno- izpade kot da smo jih izkoristili, dokler sva jih rabila smo bili vsi dobri- zdaj pa so odbiti od nas !
Sama se pa ponujam da greva obiskat njegove, vendar tudi takrat najde nek izgovor. Z casoma se je zacela ta debata- da obiskujeva samo moje starse in druzino, njegovih pa ne. Kar ni res .. na prste roke lahko nastejem kolikokrat sva bila pri njih. Ubistvu, mi je prav smesno da pisem o tem .. Obcutek imam da je postal psihicno posesiven ! Po cele dneve je za televizijo in racunalnikom, mobilnikom. Trebuh pred mano je ze velik .. pomagati mi ravno noce- le ko ga izrecno prosim. Trudim se okrog njega, izpolnjujem njegove zelje, kuham kar ima rad .. res se trudim da se vec nazalost nemorem!
Pusca me samo, z mano se ravno ne pogovarja veliko, saj je zaseden z svojo tehnologijo. To mi zelo manjka! Po cele dneve sem sama - dobesedno! Od zjutraj do zvecer je za racunalnikom, igricami ipd.
Vendar se je pocasi zacelo tudi meni nabirati- res ne zdrzim vec ! Pravijo da bi morala bit nosecnost lepa- jaz svojega otroka komaj cakam vendar zelo trpim! Trpim in zadrzujem v sebi! Z njim se ni mogoce pogovoriti .. starse in druzine nocem obremenjevati prav tako tudi prijateljic ne. Nevem vec kaj narediti ampak me je strah stopnjevanja.
Vcasih gre z druzbo in me pusti tudi cez noc samo ceprav sem z nosecnostjo proti koncu- vsak cas lahko rodim.
Mi lahko pomagate oziroma svetujete kaj naj naredim?
Nisem ena tistih ki zaradi nekih malih “kregov” dvigne roke od vsega, rada bi imela srecno druzino, vendar imam obcutek da vcasih sam najde neke tezave samo da bi se kregala. Nisem tak clovek/ nemaram kreganja, rada bi imela zdrav odnos kot pred poroko! Mogoce pa on ni pripravljen na druzino? Sam je o njej veliko govoril ..
Default avatar

bernardadajcman

Pozdravljeni

Malo sem pozna z odgovorom, za kar se iskreno opravičujem! Razumem, da si želite čim bolj v miru in povezanosti s partnerjem in družino, preživeti zadnje obdobje nosečnosti. To je res dragoceni čas in podlaga vsemu kar še pride. Boli vas, ker ne gre vse tako kot ste pričakovali in kot bi si želeli. Ni povezanosti kakršno poznate iz svoje družine in verjetno vas je strah kako bo ko bo otrok rojen.
Zanima me ali ste se poskušali odkrito pogovoriti z možem, mu povedali o svojih občutkih glede izmikanja stikov z vašo in svojo družino in glede njegovega odmikanja od vas? Odkrit pogovor in poimenovanje vaših občutkov bi bil začetek reševanja te oddaljenosti. S svojim ukvarjanjem s tehnologijo se gotovo na nek način umika v svoj svet, samo on pa ve čemu je temu tako.
Poleg tega, da se z možem začnete odkrito pogovarjati o vsem kar vas teži, pa bi bilo prav, da vzdržujete stike tudi z drugimi ljudmi. Tu mislim tako na vašo primarno družino kot tudi prijateljice in ostale za vas pomembne ljudi. Prav je, da se vsa vașa pozornost ne usmeri samo na moža ampak ohranjate kar najširšo socialno mrežo. Tudi ko boste mamica vam bodo stiki z drugimi ljudmi lahko v pomoč in razbtemenitev.
V kolikor z možem ne bosta uspela z pogovorom izboljšati stvari in odnosa, si poiščita pomoč, saj bo starševstvo od vaju terjalo nove zahteve in veliko razumevanja, medsebojne podpore in ljubezni.
Želim vam čim bolj mirno pričakovanje in uspešno pot naprej,
Vse dobro,
Bernarda
cron