Še en MOM partner
Pozdravljeni vsi, ki ste prisotni na tem forumu, posebno pa Gitta Ana, ki vas spremljam že kar nekaj časa v raznoraznih težavnih temah, na katerih svetujete vsem, ki imajo takšne in drugačne probleme v partnerstvu . Tako se pridružujem tudi sama, kljub temu, da sem se nekako našla v vsem tem in se iz odgovorov doslej že marsičesa naučila …
Pred tednom dni sem se namreč odločila, da mi je dovolj (pre)zahtevnega in prenapornega partnerstva, čeprav se počutim povsem sesuto, izpraznjeno in predvsem močno prizadeto . Moj bivši kaže kar precej znakov MOM, narcisizma, ima ogromen EGO, v njem je nakopičene polno jeze, besa, in seveda je ves ta svoj gnev-morda bolečino stresal name dolgih 5 let …
Nikdar mi ni pojasnil, zakaj to počne meni, ki mi je bilo bistvo in cilj najine veze vedno le drug drugemu bogatiti življenje, delati dobro in se kolikor toliko lepo imeti … Ne želim predolgo in na široko o tem, kako se je ves čas dobro zavedal, kako zelo sem odvisna od njega (predvsem finančno, saj sem samohranilka in s hčero več ne zmoreva preživeti z dohodki, ki jih prejemam) . Tule nimam kaj reči, vedno je priskočil na pomoč, nakupil hrano, poravnal zame previsoko položnico, odkar ima avto tudi nudi prevoze, če in ko jih potrebujeva , pred par leti me je po operaciji celo zelo lepo negoval, skrbel zame in za gospodinjstvo, poleg službe, za kar sem zelo hvaležna in ga zato še vedno cenim, ampak …
Vse lepo in prav, -ampak za kakšno ceno ???
Ko mu nekaj ne gre, je seveda izključno moja krivda, če ga pusti na cedilu sodelavec, se “prazni” na meni, če je slabo vreme, je moja krivda, ker sem predolgo čvekala z babami , ker v 5 letih, kar sva bolj ali manj par,- ima ED, kar sem spet povzročila jaz itd,itd … nikdar konca !!! Ugotavljam, da sem začela sumiti dokaj zgodaj, da tule nekaj ne štima, vendar si nekako nisem želela priznati, oziroma sem ga opravičevala- težko otroštvo, agresiven oče, odsotna mati, bolezen srca-ima srčni spodbujevalnik, prejšnje težavno partnerstvo, ko mu je zaradi alkohola umrla partnerica in ji ga je nosil sam, da bi bila ona čimprej hin …
Nisem pa tolerirala njegovih verbalnih napadov, sčasoma pa tudi fizičnih- ko se me je lotil pod vplivom alkohola . Na tej točki sem ukrepala in poklicala policijo, je plačal 500 eur kazni ! Pa se ni ničesar naučil, fizično si sicer ne upa več, so pa zato verbalni napadi še toliko hujši …od gnoja, prasice, kurbe, domišljavke… ne vem odkod najde toliko zlobnih besed … seveda sem najprej jokala, nato želela s pogovorom razčistiti, naj razloži, zakaj to počne, ko pa me ima vendarle rad ??? Ko tudi s pogovorom nisem ničesar rešila, sem začela tudi sama napadat in kričat nanj, stvar se je vsakokrat le poslabšala, nato je sledila kazen z njegove strani- molk in ignoranca, kot da ne obstajam ! Mislim, da me je to najbolj bolelo . po nekaj dneh pa, brez opravičila, če potrebujem kaj iz trgovine ali kaj drugega … (najbližja je oddaljena 10 km in sama sploh ne morem do nje). Seveda sem potrebovala hrano in tako je bilo z njegove strani vse urejeno, kot da pred nekaj dnevi ničesar ni bilo …
Ko se je umiril, sem ga vprašala, kaj sploh počne, ali tako on vidi najin odnos- v samih prepirih, nabijanju krivde in agresiji ? -Ali se zaveda kaj sploh počne in ali se mu zdi vse to prav in normalno ?-
Seveda odgovora nisem dobila, vsaj takšnega ne, ki sem ga pričakovala, če že, je rekel, naj vprašam sebe, zakaj je on tak . (seveda odgovora nisem našla, le kako naj bi ga ?)
Tako je ta ples potekal 5 dolgih let in še zdaj ne bi vedela, kaj se pravzaprav dogaja, če ne bi prebrala vseh teh postov o težavnih partnerstvih . Še huje je spoznanje, da sem sama ugotovila, da sem odvisna od odnosov in tako idealen plen …
Vendarle me nekaj bega pri vsem skupaj, – namreč zgodilo se je , da se celih 10 mesecev nisva niti enkrat sporekla in sva imela pravzaprav ljubeč odnos, kakršnega si že od nekdaj želim, in ni mi jasno, zakaj zdaj več ne zmore biti tak …
Pa še to- nikdar me ni prosil, naj ostanem, po tem ko je v vinjenem stanju končal najino vezo, nikdar ni obljubljal, da ne bo več takšen, in nikoli mi ni rekel, naj ne odidem, ker me ljubi …Pravzaprav mu tudi v dobrih časih besede rad te imam ne gredo iz ust …kar sicer razumem, saj mu mati tega nikdar ni rekla, niti mu pokazala kako drugače …se je pa težko sprijazniti, da je tvoj partner čustveni invalid …
Imam pa še eno vprašanje : ali kdo ve, kako in kje se MOM osebe naučijo vseh teh manipulacij, obračanja besed, postavljanja vedno novih pravil, ki pa se jih niti sam ne drži-zahteva pa to od partnerja, kako na vsako besedo takoj najdejo pripombo, sploh če žalijo, ponižujejo, zaničujejo,- skratka, odkod jim to znanje, da točno vedo, kdaj usekati s pravo besedo …bivši sicer ima precej visok IQ, vendar pa se imam sama tudi za precej inteligentno, pa vendar sem bila vedno povsem šokirana kako takoj najde pravo besedo, sama sem pa večkrat najprej morala malce razmisliti, kaj bom rekla …
Žalostno je, kako zelo sem utrujena od vseh neuspelih partnerstev, ne želim ostati sama, vendar mislim, da za novo nimam več ne volje, ne moči …povsem sem izčrpana… tu so še leta (letos bom 50) in pa mena in z njo kup nevšečnosti, kot pika na i pa še depresija, ki me napada tretje leto zapored … Pri vsem tem pa naj bi bila močna opora hčeri, ki se je lani že zdravila zaradi verbalnega nasilja s strani sošolcev, letos pa kaže, da ne bomo izdelali letnika, o inštruktorju pa lahko le sanjamo …
Prosim za kak stavek opore, lep pozdrav vsem !!!
Na kratko…
mislim, da se teh tehnik oni ne naucijo, in se jih niti ne zavedajo, ampak preprosto tako dobro preberejo, podzavestno drugega, da potem znajo najti njegove sibke tocke.
Jeza jim je vse kakor nekaj, kar jih polni, zato taki odzivi proti njim niso ok, je pa vse skupaj moznost da spoznas sebe in podrocja, kjer te odnese.
In lahko se vprasas, ali si imela tudi prej taka partnerstva, in kaj lahko naredis NA SEBIS, da se ti to ne bo vec ponavljalo.
Zanimivo se mi zdi, da se 10 mesecev nista sporekla, jaz s svojo zeno v prvih treh letih skoraj nisem imel prepira, recimo tri bolj konkretne, vse ostalo je bilo superduper, ampak kot kaze, je bilo vse to le neka moja projekcija, cesa si zelim in se mi je pac znala pokazati v taki luci…
lp
SVO
Še Vedno Optimist,
najlepša hvala za komentar !
Prav imaš, doslej sem v partnerstvu vedno potegnila “kratko”, zdaj vsaj vem, zakaj …
V naši družini sem bila vse otroštvo glavni krivec , če sem kaj ušpičila jaz ali moji mlajši sestrici . Če sta bili onidve kaznovani,- sem bila avtomatično kaznovana tudi sama- ker sem najstarejša -(očetovo pojasnilo) . Oblike kazni so bile krute in so bile zame pravo mučenje,- največkrat je pel pas po moji goli zadnjici . Zaradi večnega strahu- kdaj bo očetu spet “padla tema na oči” in se mu bo odtrgalo, sem posledično močila posteljo do 12 leta, in bila vsako jutro tepena, ker se mi kao ni dalo vstati in iti na wc ! Resnica pa je, da sem se polulala v spanju …
Pozneje v šoli mi nikakor ni šla matematika, pa sem bila butelj, idiot, iz mene nikdar nič ne bo …posledica pa vsi vemo, kakšna je,- nesamozavest, slaba samopodoba in močna želja, da najdem fanta, ki bi me imel rad … Doslej sem imela kar nekaj vez, a je bilo z vsako kaj narobe . Vsak partner me je sicer imel rad, vendar premalo ! Nihče doslej ni upošteval mojih želja, misli in čustvovanj, vsakomur je bilo v glavnem največ do tega, da bo njemu čimlepše !
Zdaj, hvalabogu vem, da nisem ne slab človek- celo nasprotno, da nisem butelj in da zaslužim vse, kar si želim , na manj več ne pristajam !!!
Zanimivo, kako se bivši že nekaj dni trudi okoli mene, -če kaj potrebujem, pelje psa ven, ker sem trenutno precej nemobilna, imam mavec na nogi … meni gre pa kar na smeh, saj se trudi zaman . V svojo mrežo me več ne more ujeti, pa tudi enkraten občutek je, ko skleneš, da te njegove morebitne pikre ali vulgarne besede ne bodo več prizadele .
ŠVO, tudi sama sem že od nekdaj borka in optimistka, se ne dam kar tako in na koncu vedno ostane upanje, pa sem lahko ne vem kako na tleh …
Mi, ki imamo podobne težave, bi se lahko kdaj srečali in še v živo prežvečili svoje izkušnje, kaj praviš ?
Morda se pa iz vsega tega rodi kaj lepega ???
Kako pa je zdaj pri tebi, si se rešil iz zakona, ali še vztrajaš ?
Lep dan !
V vsakem takem odnosu so ( večinoma) momenti, ko je super, lepo, čudovito in tudi obdobja miru.
Na začetku je ponavadi še lepše kot s komerkoli drugim Že zaradi običajnih projekcij, ki jih sami pričaramo, ko se zaljubimo , tu pa še posebej, saj imajo osebe s potezami osebnostih motenj težave z identiteto in se lahko popolnoma “priklopijo” na osebo, za katero menijo, da je to TO. Običano, tudi ko srečaš nekoga, ki ti je zelo všeč in se seveda kažeš v najboljši verziji , še vedno ne moreš toliko čez sebe, da ne bi rekel, počel, storil tudi kaj takega, kar povrzoča škripanje. Oni pa se lahko popolnoma zlijejo in prelevijo ( podzavestno) in se ti zdi, da si našel svojo dušo dvojčico in da si končno vstopil v dr roman svojega življenja.
Potem pa, ko vstopijo odnos in prva omamljenost mine, na plano pridejo problemi, ki pa so večji, kot pri običajnih partnerstvih , intenzivnejši in ker se oni svojih težav večinoma ne zavedajo, še bolj zapleteni, kot običajno. Vendar še vedno velja, da je problem, ki ga moraš v resnici reševati tisti, ki ga imaš sam ( zakaj si notri, zakaj to dopuščaš, zakaj ne zmoreš postaviti meja) in ne glede na to, kako nemogoča se zdi situacija je rešitev vedno v tvojih rokah. Njih ne moreš spremeniti, vse, kar lahko narediš je, da spremeniš svoj odziv nanje.
GittaAna
Hej, SVO !
Veseli me, da spoznavaš kdo si, in čestitke, da še vztrajaš ! – Jo moraš imeti blazno rad, in verjeti , da bo bolje, ker če ne bi, bi že spokal … Ja, “predihala” sem se skozi vse teme, ki se nanašajo na MOM-NOM, prebrala vse komentarje, prebrala vse kar se nanaša na težavno partnerstvo, od alkohola, do partnerske veze brez spolnosti, odvisnosti od odnosov, prebrala peklensko gugalnico, spremembo v srcu ( dr. Sanja Rozman), moški, ki sovražijo ženske in ženske, ki jih ljubijo, pa še in še …že pred leti …
Pa ni nič kaj dosti zaleglo .. saj ni moglo, ko pa sem se postavila v vlogo rešiteljice in partnerju na vsak način hotela dokazat, da ni prav, kar počne, mu nosila branje, teste, predlagala partnersko terapijo,- vse zaman ! Zaman iz enega razloga- ker tega on ni želel, in še zdaj ne želi !
Na mojo srečo ne živiva skupaj, v stiku sva še, ker hudičevo dobro ve, da ga potrebujem glede vsakdanjih reči-npr. pelje psa na potrebo, ker sama ne zmorem zaradi mavca na nogi, nakupi in pripelje hrano, česar prav tako trenutno ne zmorem, pa še kaj bi se našlo .
Če gledam z njegovega vidika, je zdajle obdobje medenih tednov … A česar on ne ve je to, da sem pa jaz zdaj prvič popolnoma mrtvo hladna, ga imam na distanci, in, neverjetno -deluje !!!
Nobenih očitkov, nobenega “drkanja v glavo” , nobenih zahtev … sem kar malo v dvomih, ali sploh ima MOM-NOM !!!
Če ga trenutno nima, ga bo pa zagotovo “dobil” takoj, ko se ga bo spet napil, saj se dogaja vedno enako .
Ampak v meni se je zelo na hitro nekaj kar iznenada- uprlo, naredilo klik,- ej punca, škoda te je za to !!!
Od tedaj dalje me več ne boli, me ne gane, pa naj govori kar hoče . Čaka me sicer še ena težka naloga- na morje z njim za 10 dni, to bo prava preizkušnja moje odločenosti, da ne sodelujem pri manipuliranju, ki se bo zagotovo zgodilo, ker ga na morju vliva vase od jutra do večera …(če bi lahko izbirala, sploh ne bi šla, a plačano je že od februarja) . Bom že nekako preživela, saj sem do zdaj še vsak dopust, a zdaj bo lažje, ker vem, za kaj gre, prej mi nič ni bilo jasno .
Kako lepo je, ko ugotoviš, da v vezi nisi problem ti, ki vedno premalo daješ, pač pa oseba z MOM-NOM ! Kakšno olajšanje, ko veš, da si storil vse prav, da si vreden ljubezni in vsega dobrega …zdaj poskušam sama ozdraviti svojo odvisnost od odnosov, -npr. nihče nima z menoj pravice ravnat slabo- če bo, pa adijo !
Hvala vsem sodelujočim, predvsem moderatorici dr. Mojci Z. Dernovšek , Gitti Ani, pa Skeli, Marku, Nekdokive, dr. Damijanu Gancu, in vsem drugim, ki jih nisem naštela, ker vas je preveč, ki ste s svojimi komentarji tudi na drugih temah tako lepo in nesebično pomagali, svetovali nam, ki nismo vedeli kaj, kako in kam !
Za zdaj mi kar dobro gre, upam da ne padem v kak “zapozneli šok” , bom poročala .
Tebi, SVO, pa le : GLAVO POKONCI in ZDRŽI !!! Slej ko prej se ti bo obrestovalo v tvoje dobro, verjemi ! Mislim nate !!! ( če želiš, ti posredujem g-mail, pa še tam kakšno rečeva). Vse dobro, pa oglasi se še kaj !
No, zaradi denarja ti ni treba na morje, izgubljen je tako ali tako (če nisi plačala rizika odpovedi), če greš ali če ostaneš doma.
Tvoj tip je tudi alkoholik, upam, da to veš. Ne vem, če je ravno mom, pa saj to ni pomembno. Tako kot ti je GittaAna napisala, se ukvarjaj s seboj in svojimi razlogi, zakaj si tukaj, kjer si, po toliko neuspešnih partnerstvih. In kako preprečiti, da bi se spet ujela v past. Verjetno si kar pravilno ugotovila, da si odvisna od odnosov. To, da si vredna ljubezni, ti ni treba potrjevati z moškim oziroma partnerjem.
Upam, da hči lahko še kaj reši? Nima nobene sošolke, da bi ji malo pomagala pri učenju?
Mal alergična,
hvala za odziv !
Res je vse, kar praviš .
Le da do sedaj nisem vedela, kaj se sploh dogaja , niti, da imam sama težavo . Morda bi vse skupaj že na začetku lahko v kali zatrla, pa nisem dosledno postavljala meja . Enkrat sem, naslednjič ne . Najbrž zaradi prevelikega šoka, ko me je tako kruto pohodil, da sem bila povsem izgubljena . Ko sem se naslednjič postavila zase in zahtevala- naj se ne ponovi, se mi je le režal v obraz, meni pa so od bolečine pritekle solze, tako zelo me je prizadelo, da sem ostala povsem brez besed …
Poleg tega še nisem imela dovolj znanja o vsem tem, in pa, zgrešeno sem upala, da če mu pokažem čimveč ljubezni, mi jo bo slej ko prej vrnil nazaj …na začetku najine veze, ko so se pokazale prve težave, sem mislils, da je (le) čustveno zavrt, čustveni invalid, saj sem menda prva oseba v njegovem življenju, ki mu je rekla, da ga ima rada … dobesedno !
Najprej sem torej pomislila- ubogi revež, kaj so starši naredili s teboj ! Kako zelo so te ranili !!!
Moj normalen odziv je bil, mu dati čim več ljubezni, četudi je ni vračal, je rekel, da ne zna, ne ve kako … Ko sem izrazila, kaj od njega želim, pa se ni zgodilo nič … Pa sem čez čas ponovila, pa spet nič …Ves ta čas pa sem sama dajala, dajala in čakala …ker baje potrebuje čas…ker ne ve, kako objeti, kdaj objeti niti kako močno …
OK, sem si mislila- voljo imaš, pa te bomo naučili …pa sem ga …pa me je par dni vsakič ko je prišel, lepo objel, potem pa spet ne več …itd …
S pogovorom nisva nikamor prišla, ker se on o tem ne zna pogovarjat, ne ve katere besede uporabit, da ne bo česa rekel narobe, -zraven pa zehal …Pa sem jaz govorila, pa iskala najboljšo pot za oba, on pa, kot da ga stvar sploh ne tiče …
Zakaj že prej nisem končala ? Tudi zato, ker mi ga je bilo žal, ker za razliko od drugih zna tudi kaj dati, sicer čisto malo, pa vendarle …sem si mislila- saj bo … Pa za razliko od ostalih, pri nama niti na začetku ni bilo prav nič nebeško in zaljubljeno, bilo je bolj platonsko . Ampak jaz pa sem se zaljubila v njegov humor, v tisto- agreva kam v nedeljo na kosilo, da ne bo treba kuhat, ja, to pa je bilo …
A ko je imel v službi težavo, me pa niti pozdravil ni, niti pogledal ni, zato sem bila prepričana, da sem spet kaj naredila narobe …In, ja, vedno je našel neko napako za nazaj …
Se pa trudim vsak dan sproti, da ostajam hladna, ni tako enostavno, ker ga imam še rada …Ne, nazaj pa več ne grem !
Hvala za vprašanje, hčeri letos ne bo zneslo, je v depresiji in sploh ne hodi več v šolo, bo verjetno spet obiskala šolo zdravega odraščanja, čeprav ji že lani ni nič kaj koristila , če drugega ne, je tam mir in konji … Se bo prepisala na kako lažjo šolo, pa bo . Ji stojim ob strani vsaj jaz, ker ji oče ne , žal …
Gremo naprej z nasmehom na ustih, kar te ne ubije, te okrepi !
Tistim, ki ste se pridružili pred kratkim zelo priporočam tudi poste iz prejšnih let, ker so zelo podobne zgodbe in zelo zanimive rešitve, še posebej pri tistih, ki so tukaj že od začetka. Sama sem nekatere tudi bolj strokovne stvari že tolikokrat pisala že na dolgo in široko, da sem sedaj običajno bolj kratka, ker se zdi, da se ponavljam kot pokvarjena plošča 🙂
Upam, da se bo oglasila tudi Diklina.
GittaAna