Najdi forum

Mediacija-manipulacija

Pozdravljeni,

zanima me vaše mnenje ,kam bi uvrstili naslednje :”nič se ne zanimaš se za vnuka, on te sploh ne briga”.
Te besede mi je sin izrekel na mediaciji in ob upoštevanju naslednjih podatkov komu in kam bi uvrstili ta očitek glede na dejstvo:
-da je njegova partnerka lani julija prekinila z mano komunikacijo in določila kdaj in kako bom lahko videla sina in vnuka (sprehod s sinom in vnukom, ali bo sin prišel k nam z vnukom, lahko pa bom prišla tudi na svojo in jih videla, ko bo ona določila in se predhodno umaknila(doječa mama)
-takoj po obvestilu je sin zamenjal ključavnico
-ko sem ga pred vrati septembra prosila ,da pride iz stanovanja, da se pogovorimo je raje klical policijo kot pogovor in to po tistem, ko sem rekla, da bom počakala in enkrat že pride iz stanovanja in se bom usedla na stopnice, s tem ,da je njim ob obrazložitvi dejal ,da ga nadlegujem in zvonim (20.30uri) ,da jaz tam ne stanujem( policija je obravnavala le bivališče po osebni izkaznici) in ne lastništva. To glede lastništva naj urejam na sodišču.
-da nas je z možem potisnil po stopnicah in nagnal s pretnjo iz hiše, ko sva imela s sabo celo gradbeno dokumentacijo in sva mu jo želela pokazati v stanovanju in ne v garaži in pri tem je stekel do stanovanja ,zaklenil vrata in kričal: »kaj sploh vidva hočeta, da ostanem brez partnerice”?

Ob vsem tem si sama sploh nisem mogla predstavljati, da bi še videla ali imela kontakt z vnukom sedaj starim 15 mesecev. Nazadnje sem ga videla lani 26.avgusta na praznovanju rojstnega dneva moje mame. Sina nisem videla od lani od septembra niti slišala, saj z nami ne govori, telefonske številke je blokiral, na cesti se skrije za steber in enkrat, ko smo se srečali na 10 metrov v trgovini nas ni niti pogledal. Torej nas ni.
Sama jemljem to kot popolno manipulacijo in zavajanje prisotnih.
Zanima me tudi kaj pojmujete pod besedo “odmik »od nas zaradi negativne energije v primerjavi s “popolno ignoranco«. On govori o odmiku, s tem, da so v hiši (kamor se sedaj selimo po prodaji družinske hiše selimo tudi mi-prodaja posledično tudi zato, ker smo spremenili koncept prvotnega razmišljanja(ko smo mislili, da imamo še naslednike) in bomo sami uživali sadove minulega dela) ostali, jaz pa govorim o popolni ignoranci.
Glede na povedano , glede na to, da dejanj ne obžaluje ne vidim smisla v ponovni mediaciji ,s katero naj bi prišli ponovno do nekih družinskih odnosov. Kaj mislite vi ,ali ima smisel?
Za vaša mnenja se zahvaljujem

Oh…draga prizadeta mama!

Mediacija v vasem primeru ne bo nikoli uspesna, saj niste sposobna uvida, da ocitno tudi vi nekaj pocnete narobe. Odmik? Ce mene osebno vprasate, sodec po vasem pisanju, se je sin umaknil/ odmaknil oz. vas izgnoriral PREPOZNO, ampak na njegovo sreco se pravi cas, da je zascitil svojo druzino.
O posesivnih materah, ki ne zmorejo prerezati popkovine in ob tem trpijo kot trpite vi, bi vam znala povedati strokovno usposobljena oseba. Ta vam bo tudi znala svetovati, da najdete svoj mir. Poiscite pomoc, za svoje dobro.

Pozdravljena, za ustrezen odgovor bi potrebovali več podatkov; namreč za stanje kakršno vlada med vami, zagotovo obstajajo razlogi. Medsebojne odnose soustvarjamo ljudje, vse vpletene strani, in v primerih krize, konfliktov, težav…..se od odraslih zrelih, odgovornih oseb pričakuje, da se zazremo vase, poiščemo razloge za medsebojne težave. Skušamo razgovoriti in seveda sprejeti odgovornost za morebitne svoje napake itd….kriza med vami je resna vkolikor potrebujete mediacijo – nobena mediacija pa vam ne bo pomagala, kot ocenjuje tudi Ukulele 888, če se ne boste poglobila vase in razmislila o sinovih sporočilih, ki vam jih je v preteklosti zagotovo posredoval, pa ga verjetno niste ne slišala, ne razumela…..in nadaljevala po svojih vzgibih – ki pa so lahko povsem egocentrične, posesivne, nevrotične, mejne ipd. narave. Težko soditi, vendar če ne premorete uvida vase, zmožnosti samokritike, prevzemanja odgovornosti, je vsaka mediacija brezpredmetna. Srečno, Leonida

Tudi meni je premalo napisano, ampak iz tega kar je napisano, veje energija, da vi preprosto svojemu sinu “težite” in hodite preko njegovih osebnih meja. V bistvu na njegovih ramenih poskušate reševati neke lastne podrte odnosne relacije, oz neko poškodovano gledanje ali ljudi okoli sebe.
Umirite se, globoko zadihajte in morda bo čez nekaj časa, morda čez nekaj let prišlo do zbližanja, na nekih bolj zdravih temeljih.
Kaj pa to pomeni, da se vsedete nekomu na stopnišče? Je to ljubezen, dobronamernost? Ne, to je posesivnost in popolna negacija sinove osebnosti.

Kaka mediacija, dajte mir no.

Spoštovani,

Zahvaljujem se vam za odgovore.

Usedla sem se na svoje stopnišče.Mediacija je pred tožbo zaradi razveljavitve moje darilne pogodbe ,ko je bil sin star 18 let in to so bili dogodki ,ko je sin dopolnil 24 let.
Glede na odgovore,ki sem jih dobila nisem samo jaz posesivna, psihopatska in bolana ampak vsi sorodniki, ki naše življenje dobro poznajo (mož,babica,teta,sestrični) in bi bolj ostro kot jaz odreagirali že zdavnaj.Sama nisem mogla niti hotela.
Lep pozdrav

Spoštovani,

Zahvaljujem se vam za odgovore.

Usedla sem se na svoje stopnišče.Mediacija je pred tožbo zaradi razveljavitve moje darilne pogodbe ,ko je bil sin star 18 let in to so bili dogodki ,ko je sin dopolnil 24 let.
Glede na odgovore,ki sem jih dobila nisem samo jaz posesivna, psihopatska in bolana ampak vsi sorodniki, ki naše življenje dobro poznajo (mož,babica,teta,sestrični) in bi bolj ostro kot jaz odreagirali že zdavnaj.Sama nisem mogla niti hotela.
Lep pozdrav

Naj še dodam,da je njegova partnerka od njega zahtevala že julija,da z nami prekine komunikacijo.
Lep pozdrav

Še vedno niste napisala ničesar, zakaj je do takih odnosov prišlo. Težko je kaj presojati, če ne poznamo vsaj delčka zgodbe, zakaj je tako. Če razveljavljate darilno pogodbo očitno je le nekaj več, kot opisujete. Verjetno tega ne bi naredili zaradi malenkosti.

Pozdravljeni,

se sprašujem, zakaj bi želeli stik z vnukom, če ne razumete njegovih staršev ali ne morete imeti spoštljivega odnosa?
To se mi zdi.. čudno. Moji materi ni bilo nikoli mar zame, bila sem sredstvo za pridobitev očetove pozornosti in denarja. Zdaj, ko ima vnuka zahteva pravico, da se igra z njim.(!?!) Kljub mojimjasnim pogojem izigrava, izsiljuje svoo voljo. Grozi.
In žal me to, kar ste opisla spominja na mojo biološko mater.
Starši niste lastniki svojih staršev, samo vzgojitelji. Tudi materialnih stvari ne bo nihče nesel s sabo. Jaz na vašem mestu bi se vprašala, ali sem srečna, zakaj ja, zakaj ne in bi sina pustila pri miru. Lep pozdrav!

popravek….niste lastniki svojih otrok..

Draga Medr,

niste razumela mojega dopisa. Res pa je če starši vnuka niso sposobni normalnega medčloveškega odnosa,vsaj vljudostnega potem pač stiki z vnukom niso mogoči.
V grob res ne bomo nič nesli ,lahko pa potrošimo ali uživamo svoje minulo delo sami ,ko otroci pokažejo ignoranco in vzvišenost.Delimo lahko kot sami želimo.Ni moralno,da te otrok,ki si mu nudil vse 23 let ,od varnosti in izpolnjevanja vseh njegovih želja ignorira , istočasno pa bi zaradi tega,ker si ga rodil,šolal in mu nudil vse 23 let ob ignoranci še naprej užival sadove našega dela.Ni moralno,da bi te zato ,da bi zadovoljil visoke želje (materialne) svojega partnerja in njenih staršev lastne starše ožel do konca .
Toliko o tem.Sicer pa sploh ni več pomembno,da se utrujam z otrokom brez hrbtenice.

Nudenje vsega in izpolnjevanje vseh otrokovih želja ni to, kar odraščajoči otrok potrebuje. Nudenje varnosti sicer potrebuje, a ne zato, da se mu to potem kot odraslemu očita. Ampak so starši – glede na to, da so se odločili za otroka – varnost pač dolžni zagotoviti. Sicer pa niso želje tiste, ki bi jih moral starš izpolnjevati – izpolnjevati mora potrebe. Skladno z razvojem. Med potrebami niso le ljubeč odnos, varnost, hrana, obleka, streha nad glavo, ampak tudi meje in spoznavanje posledic, če so meje kršene, ter prevzemanje odgovornosti za te posledice. Tudi to je otrokova potreba – naučiti se, da je njegova svoboda omejena s svobodo drugih. Oz. da so pravice v tesni povezavi z odgovornostjo in marsikatere niso kar dane same po sebi. V tem primeru otrok naravno spoštuje trud staršev, ti pa za svoj trud ne zahtevajo nobenega “plačila”, ampak jim je v veselje, ker otrok cveti.

Občutek pri vas pa je, da ste fokusirani samo na to, kaj vse ste otroku “nudili” in česa vsega vam zdaj “ne vrača”, zato ga želite kaznovati. Težava je, ker gledate samo vanj. Rešitev pa je samo ta, da pogledate vase.

Strinjam se z vami, da nisem postavljala mej , ko bi jih morala in sedaj nosim posledice.

Pa ne samo vi, celotna vaša ožja družina, pa tudi razširjena – vnuk, snaha itd.

Zakaj pa niste postavljali meja? Zakaj ste sinu “izpolnjevali vse želje”? Ste mislili, da je to dobro zanj? Zakaj naj bi po vašem bilo dobro?

V takih vprašanjih se mi zdi, da se, kolikor se do zdaj da razbrati, skriva večina problemov vaše ožje in širše družine. Povezana pa so (in odgovori nanja tudi) izključno z vami, z nikomer drugim, še najmanj s sinom. Tu začnite kopati – pri sebi. Kaj me žene/me je gnalo, da …. Ne, “kaj žene sina, da …” ali “kako se more tako obnašati …” ali “nemoralno je …” (morala je tako ali tako zelo izmuzljiv pojem, ki se ga ne splača vleči v zgodbo, ko kopljemo po sebi in se čistimo).

Upam , da boste odgovor sprejeli takšen kot je.Moj sin je bil zame čudeš narave saj sem zanosila po 10 letih zdravljenja in po končni diagnozi, da nikoli ne bom mogla imeti otrok.Predstavljal je alfa in omega mojega življenja.
Druga stvar, ki je imela močno vlogo je bila v strogi vzgoji in omejitvah , ki sem je bila sama deležna in pač jaz pa ne bom takšna.V ničemer sina ne bom prikrajšala.
Nisem edina , ki se mi je to zgodilo in tudi pri drugih so bili podobni vzroki- vplivi tretje družine( partnerkine).
To so dejstva in ne morem jih spremenit ampak samo kolikor toliko dostojno preživet preostanek življenja.
Sebe sem prevrtala že v vsako celico in s tem nisem rešila nič.
Lep pozdrav

Na to, kako drugi sprejmejo vaše odgovore, ne morete vplivati. Lahko pa vplivate na to, kako jih sprejemate sami. Če ste prevrtali že vsako celico sebe, potem se morda zavedate, da se odgovor na vaše težave najverjetneje (glede na do zdaj povedano) skriva v “predstavljal je alfa in omega mojega življenja” in “v ničemer sina ne bom prikrajšala”. Za otroke nič od tega ni dobra popotnica in niso sami odgovorni, da so bili v življenje pospremljeni s takimi sporočili. Odgovornost za svoje življenje in za to, da ga bodo postavili na bolj zdravih temeljih, lahko sprejmejo le, če se od takih vplivov odmaknejo. Zdi se, glede na to, kar ste do zdaj napisali, da se z vašim sinom dogaja ravno to, in to v bistvu ni slabo, prej dobro.

New Report

Close