Pozdravljeni,

ob analiziranju vseh dogodkov sem prišla do zaključka ,da v bistvu MOM osebe vodi pohlep.Pohlep in posesivnost po vsem: po denarju in bogastvu drugih ljudi,do ljudi, po slavi, itd.To jih vodi v nemoralna dejanja do sočloveka.Izgubijo zdrav razum.Pohlep in nemoralna dejanja lahko vodijo tudi v zapor.
Lep pozdrav

Mom je bolezen. Gre za napačne vzorce v delovanju možganov…predvsem vse kar je povezano s čustvi in strahom pred zapuščenostjo.

Se bojim, da vaša hiša nima nič opraviti s to motnjo.

Pohlep in MOM nima nobene veze. Lahko da je nekdo, ki je pohlepen tudi mom, kar vse skupaj še spotencira, ker gre zaradi njegove osebnosti veliko dlje, kot običajen človek. V čemerkoli. Naj bo to depresivnost, alkohol, posesivnost…itd. Moja mama je na primer ekstremno amapk res ekstremno, vse do absurda škrta. Amapak to ne pomeni, da je to povezano z MOM. So tudi takšni, ki vse razdajajo, jim je povsem vseeno za materialno..itd.

hoj

če bi bila taka poenostavitev mozna, bi bilo super 🙂
Moja je taka: MOM osebe dojemajo sebe kot vec, pripada jim več, vsi, vkljucno s partnerji, starsi, otroki, hisami, avti, sluzbami, you name it, pa so na tem svetu samo za to, da se potrdijo kot več. Ob tem ni sramu in vesti, saj to tako je, zakaj bi bilo drugače.

če to ves, potem pojdi v odnos s tako osebo, samo ne ves tocno kaj vse ti bo taka oseba pobrala… hiso tudi, ce se da, saj ji to pripada 🙂

lp SVO

Nekje sem prebrala, da so delali raziskavo. MOM-ovci so praviloma označevali kot pravično, kadar so sami prejeli več kot ostali. Ne najdem trenutno te raziskave, ne vem, kje sem jo zasledila, je v angleščini, ko jo najdem, objavim link, je kar zanimivo.

Pozdravljeni, bistvo MOM, notranje silnice ki jih ženejo v iracionalne in neracionalne odnose, ni v pohlepu in občutku, da jim vse pripada, občutku grandioznosti (to so simptomi NOM, psihopatije), temveč v gromozanski potrebi po brezpogojnem sprejetju, potrjevanju s strani drugih – globoko odvisnostna motnja, ki z različnimi patološkimi strategijami skuša pripraviti drugega v odnos, ki ga sami pričakujejo (bolezenska odvisnost). Če cilja ne dosežejo, lahko nekateri MOM (ne vsi; odvisno od simptomov) zapadejo v izrazito maščevalno vedenje, sposobni so uporabiti vsa sredstva, vsekakor tudi nemoralna, vse pa z namenom, da svoje žrtve neizmerno prizadanejo, da trpijo – uporabljajo otroke; premoženje; sodelavce; prijatelje ipd…..v osnovi gre za maščevanje, nuji po prizadeti osebo, ki ni izpolnjevala njihovih patoloških zahtev, potreb, hrepenenj, ni nahranila njihove izrazite praznine, šibke identitete…..pri njih ne gre za pohlep v klasičnem pomenu besede, temveč za krčevito prizadevanje prizadeti osebo, ki ni izpolnila njihovih odnosnih pričakovanj. Lp, Leonida

Pozdravljeni, SVO, vse zgoraj našteto nekako bolj namiguje na NOM – večinoma MOM osebe v sebi zelo trpijo, občutki globokega sramu so zelo pogosti, lakota po sprejemanju/ljubezni s strani drugih pa neizmerna….in ob tem velika bolečina. Je pa res, da se glede na njihovo kombinacijo simptomov (obstaja čez 200 oblik MOM, odvisno katerih 5 simptomov prevladuje in v kakšni intenziteti) enoznačnih odgovorov ne more podajati, osebne izkušnje z njimi pa so lahko kvalitativno zelo različne…lepo bodite, Leonida

jaz sem se že kar nehal spraševati MOM NOM ali kaj, ker je meni vse to neka okvara globoko v osebi, in posledično onemogoča zdrave odnose. Mene zanima samo še to, da prepoznam take nezdrave vzorce, in da znam postaviti meje…
Njihove tezave niso (vec) moje .-)

lep pozdrav

SVO

Takoj podpišem! Lp

Hvala, dr Leonida. V vašem jedrnatem zapisu je bistvo vsega. Sem ga skrbno shranila med moje zapiske. Popolnoma se strinjam tudi s SVO. To je njihov problem in ne več moj…

Ali mogoče lahko naštejete kakšne načine, kako postaviti meje. Pri meni gre za mamo, ki je ostarela in živi sama na drugem koncu Slovenije v odročnem kraju. Za mene je postavitev meje ta, da se ne slišimo več, ne vidimo, se spomnim nanjo, ji pošiljam dobre misli. Ne morem pa komunicirati z njo, vedno me zelo prizadene in ker sem že slabega zdravja, me to že spravlja v grob, če ne bom nekaj naredila. Mi je žal, da nisem vsega tega vedela pri npr. 20 letih in da bi takrat se odmaknila, po vseh letih ukvarjanja s tem, pa je sedaj ona ostarela, jaz pa bolna. In rs ne vem, kako ohraniti stik s tako osebo. Poleg tega ni samo ona narcis, ampak tudi brat.