Ko končaš razmerje

Pozdravljeni.
Upam, da bo kdi razumel kaj hočem vprašati, oz mogoče kako je iz vaših izkušenj?
Bila sva skupaj pet let, od tega sem že dvakrat odšla.Po tistem se je seveda za nekaj časa potihnil, in potem prišel, jokal in obljubljal toliko časa, da sem popustila in se vrnila.Sedaj nisva skupaj v tem času je še nekajkrat probal,z alkoholnimi izpadi naj se vrnem, ampak ga nisem poslušala, sedaj delam dosti na sebi in mislim, da sem že predelala veliko stvari.No zadnjič ga vidim, ga podzdravim, ker imam čisto vest, še pogledal me ni, ne da bi mi odzdravil.Ko sem šla z preteklim fantom narazen, še danes se pozdraviva, si pogledava v oči ali ni to normalno med ljudmi?
No zanima me ali je mom oseba sposobna pozdraviti človeka normalno ga pogledati v oči in iti življenje normalno naprej.Ali pa je za njih normalno to, da gre v neki svoj svet, ne pozna nikogar, se obrača vstran, ko ga prime pride spet težit in obljublja 1000 in eno reč, ga zavrneš in si vse samo človek ne za povrhu se ga napije, razbija in grozi, mar res niso sposobni enega normalnega obnašanja?Moraš res enostavno človeka izbrisati iz obzorja in se vesti kot se vede on, pač se obrneš stran in ga enostavno ne poznaš več kot da ni nikoli obstajal.?Tukaj so verjetno samo dve možnosti, ali si z njim, in mu koristiš ali pa te črta.Če me kdo razume, da ima človek mir, ko se vidiš se pač pozdraviš in greš naprej svojo pot, ker ti jevtako lažje in si odpustil sebi in tej osebi.Se opravičujem, če sem napisala zmedeno vse skupaj in hvala za kakšen odgovor?

Pozdravjena, še kako te razumem, in ne nisi edina , ki si se vprašala, pomembno je, da zdržiš, in da si močna oseba.Ponavadi te osebe vidijo samo korist, in sebe zato te sedaj, tudi ne pozdravlja, ne bo se spremenil, ker ko ga boš, pozdravila, bo on spet dobil priblisk, in ti prišel jokat in obljubljat.
No tudi pri meni je bio tako, ko sem ga enkrat, oz. morala sem ga odrezati konkretno iz svojega sveta, ko je videl, da nima več moči je nehal, in ne, ne pozdravljava se.

Ne nimajo sočutja, nimajo obraza, nimajo hrbtenice in temu primerno se obnašajo, ko jih izločiš iz svojega življenja.
Rep med noge, gledanje v tla, velik ovinek okoli.
Tudi midva se ne pozdravljava, ceprav sva si petnajst let delila mizo in posteljo, dobro in slabo ter se zaradi njegovega varanja, grdo razšla.

Pozdravljena Premorejo sučutje!

Moje izkušnje so takšne, da ljudje, ki imajo osebnost značilno za osebnostne motnje svet delijo na črno belo – ali si njihov ali pa si sovražnik, ali si mega super ali pa si sam satan, ali si koristen ali pa je škoda vsake sekunde zate…..

V večini primerov razhodov s takšnimi osebami so šli v skrajnosti – nenehni poskusi na tisočo potenco, da bi te spet nekako dobili nazaj v scenarij, ki sta ga igrala skupaj in obenem nenehni poskusi na tisočo potenco, da bi te prizadeli, ranili, oblatili…če jim to ni uspelo.

Skoraj pri vseh pa so, ne glede na to, kakšno korist so imeli od tebe ( čustveno, finančno podporo, oprane gate, navidezno normalno življenje, nekoga nad komer so se lahko znašali ali pa zanašali, dežurnega reševalca…) v trenutku, ko tega niso več mogli dobiti toliko in na način, kot so ga hoteli izgubili zanimanje zate. Človek,, s katerimi si lahko preživel leta svojega življenja, s katerim imaš morda celo otroke ali podjetje…je lahko v trenutku, ko ni bilo več koristi brez odlašanaj in morda s kup za lase privlečenimi izgovori dobesedno izpuhtel iz tvojega življenja.

Tako, da ja, razumemo o čem govoriš 🙂

Kar kurja kože, se mi naredila, ko sem tole prebrala, ja ne premorejo človeške empatije, ali si ali te enostavno ni, ali teži ali pa si res vse samo človek ne, ne pogleda v oči, kaj šele, da pozdravil, kar je normalno seveda za normalne ljudi. Draga moja vsi te razumemo, ki smo tole kdaj dali skozi.Zdrži.

Pozdravljeni,

Moje mnenje je, da se niso sposobni spremeniti, mogoče le če si res to sami želijo in bodo trdo delali na tem, na koncu pa to tudi pokazali s svojimi dejanji, ne z besedami. Upanje umre zadnje.

Bistvo vsega pa je, da te osebe nimajo niti občutka za same sebe, kaj šele do sočloveka. Tako pač je. Nekako se morate prepričati, da tukaj ni kaj razumeti. Bolj ko boste to poskušali razumeti, bolj boste podlegli taki osebi.

Ostanite zvesti sebi in samo pogumno naprej.

Pa srečno!

Zdravo,

tudi meni je bilo tezko to sprejeti, na zacetku sem se še nekaj trudil, vsaj ob predaji otrok da reces kaksno besedo, kaj se je otroku kaj dogajalo, pac, neka vljudnosten pozdrav, izmenjava najosnovnejsih informacij.

zal to ne njim ne gre, res je črno belo, ali si z njimi ali pa si njihov smrtni sovražnik.

jim nič ne zavidam, da zmorejo le tako gledati na svet, sam sem se pač navadil na to, upam da otrok prepozna z leti da to ni ok in da pri drugih ljudeh in komunikacijah lahko dva komunicirata povsem drugače.

lp SVO