NOM ženske in narcizem
Ta objava bo preučila ženske z tipičnim delovanjem na terenu in praksi. Kako ženske z NOM delujejo, manipulirajo, Gas-light, projecirajo itd…
Zelo malo je informacij, kako v praksi delujejo osebe z NOM. Večina istih lastnosti NOM imajo moški in ženske. Nekatere pa izstopajo pri ženskah. Po mojem mnenju je več moških kot žensk diagnosticirano z narcistično osebnostno motnjo (NOM) zaradi tega, ker lahko ženske bolje skrivajo motnjo. Matere in žene, ki imajo NOM, lahko storijo ogromno psihološko škodo svojemu otroku partnerju ali možu. Ženske so izjemno dobre, da iskrivljajo resnico in se pojavljajo v vlogi žrtve.
Kako deluje ženska z NOM ? Razišče tvoje slabosti in jih izkorišča po potrebi. Narcistična osebnostna motnja (NOM) je pogosto pri ženskah povezana z bipolarno motnjo. V obeh primerih se lahko zdi, kot da se ukvarjate z dvema različnima osebnostima. Z NOM je oseba lahko zelo očarljiva in privlačna, nato pa se bo preklopila in začenjala prenašati krivdo na tebe oz. svoje žrtve. Namesto velikega pomanjkanja občutka morale, kot sociopat, se nenehno ukvarja s čiščenjem dokazov svojega zla pod preprogo svoje zavesti.
Najbolj učinkoviti lažnivci so tisti, ki verjamejo v lastne laži. Ženska-narcis se opira na »gas-light« manipuliranje svojih žrtev, tako da žrtve dvomijo v svoj občutek za resničnost. Ženska-narcis pa profitira pri igranju žrtve.
Če se zgodi, da je moški žrtev zlorabe izgubi moč in status. Nasprotno, ženska, ki se zdi, da je žrtev, dobi moč in status. Zato ženske z NOM bolj verjetno ostanejo neodkrite in jih je statistično manj kakor moških. Žensko ne moti, da igra žrtev, saj v tem procesu izgleda, da je junak. Munchausenov sindrom opisuje starše, ki škodijo svojim otrokom, da pridobijo pozornost in sočutje. Izreden in skrajen primer tega je bila mati, ki je v obdobju mesecev počasi zastrupljala svoje otroke. Ko je mati izgubila nadzor nad otrokom, se je eden izmed njenih sinov poročil in je otroka zastrupila. Medtem ko je počasi zastrupljala svojega sina, se je pretvarjala, da je herojski skrbnik njenega sina.
NOM ženska je strokovnjak pri valjenju krivde nate. Torej skupaj z otrokom, bi lahko očeta naredila grešnega kozla. Potem pa bo z možem naredila otroka grešnega kozla . V obeh primerih bo igrala žrtev. Za otroka in moža se lahko zdi, da je »resnična« žrtev. Torej možu pove, da ne more ravnati z otrokom, npr. ker laže. Nato bi moral mož kaznovati otroka. Nato pove otroku, da je ona tista, ki ga želi zaščititi pred očetom. Če izbruhne kaos je NOM mati zadovoljna in pridobiva negativen “narcističen supply”, saj bo z takšnim manipuliranjem v središču pozornosti.
Ta cikel se nenehno ponavlja. Mati je vedno pozorna in skrbna za določeno časovno obdobje. Nato bo našla izgovor in iskrico, da bi povzročila konflikt in kaos, ki se zazdi kot skrben. Zato je lahko narcistična motnja osebnosti podobna bipolarni motnji, kot da se ukvarjate z dvema različnima osebama. Ta cikel se nenehno ponavlja, kar povzroči, da je žrtev neprestano v dvomih in zmedena.
Odkrivanje ženske z NOM za moškega je težje. Razlika med NOM osebo in običajno osebo, je kako ravna z napakami. Večina ljudi se zaveda, da je ravnala napačno, nasprotno pa narcis skriva svoje napake. Večina ljudi podcenjuje napor in odločenost, ki ga vlagajo narcisi za prekritje svojih napak. Razen, če se z njimi neposredno ukvarjate, kot neke vrste terapevt, jih je nemogoče odkriti. Na površini pa se lahko zdijo, kot priljubljeni pripadniki skupnosti kot. Npr. zdravniki, vrhunski športniki, učitelji-profesorji, menegerji ali celo sami psihoterapevti itd…
Ključni element narcisev je, da so zelo očarljivi. Ženska ima dobro lastnost, saj bolje prečita druge ljudi kot moški. Očarljiva ženska obvlada, kako udariti na moški ego. S tem vrže moškega iz obrambe. Njen končni cilj je psihološko ujeti moškega. Pogosto morda tudi namerno dovoli moškemu, da je po njegovem in da namerno polaska po egu.
Orožje žensk so projekcija, izbiranje grešnega kozla »scapegoating«, »gas-light« in odkloni. Projekcija je združena z grešnikom. Izbrala bo primernega grešnega kozla, nato pa zasnovala njene zlobne sile na to tarčo. Pod krinko skrbi vas bo morda opozorila na grešnega kozla. Ta odklon od njenih pomanjkljivosti, pa povzroči kaos in zmedo. Ona uživa v drami in kaosu, ki ji daje priložnost, da postane junak. Ona je mojster povzročanja težav in ima ključ kako težave popraviti.
Takšno obnašanje pa vam nato povzroči, da ne zaupate drugim. Napaka, ki se jo večina žrtev zaveda je, da podcenjujejo dolžino in prizadevanja, do katerih bo motena oseba šla.
NOM ženska nenehno preizkuša vašo šibkost. Ve, da ni pomembno, koliko bitk zmaga, ampak na koncu kdo zmaga vojno. Zato včasih namerno pusti zmagati bitko in preučuje vašo šibkost. Da bi zaznali takšna početja je pametno imeti kakšen zunanji vir informacij npr. res dobre prijatelje in družinsko podporo. Ljudi, ki jim lahko brezpogojno zaupate.
NOM ženska vas bo poskušala odrezati od prijateljev in bo kolikor lahko omejevala stike z vašimi bližnjimi. Vi ste tu, da služite njenim idejam in ne zapravljate časa z drugimi. Uporabila bo različne manipulacije, kako vas odvrniti od stikov. Skratka popolna odtujenost od ljudi, ki ne podpirajo njenih zamisli. To služi dvema namenoma. Najprej žrtev postane bolj odvisna od nje, druga pa je, da njena resničnost v bistvu postane vaša realnost. Ko to doseže ima popoln nadzor.
Če ste jo prečitali jo nikar ne kličite na pogovor. Največja napaka je, ko žrtve nekaj sumijo, se želijo takoj soočiti z narcisom. Večina ljudi, ko se soočijo z realnostjo običajno sprejme odgovornost. Nasprotno pa bo narcis odgovornost zavračal. Še huje, narcis se bo počutil ogrožen. Ženska z NOM ne bo popenila, če njeni odmiki ne delujejo za razliko od moškega z NOM. Namesto tega bo poskušala prikriti svoje sledi in nato poskušala ujeti svojo žrtev. Njene metode so indirektne. Igrala bo vlogo žrtve. Tako bo npr. širila laži, da je moški nasilen, nagnjen k besu, sama bo pa igrala mučenika. Medtem ko to počne, bo večkrat izzvala žrtev o nasilju nad ženskami.
Ko pobegnete iz tega cirkusa, vas bo morda poskusila privabiti nazaj. Obljubila bo, da se je spremenila, stvari bodo zdaj drugačne. Absolutno ne padajte v to past. Cilj je kratkoročna idealizacija žrtve in kasnejše še večje uničenje žrtve, ker je to hrana za njen fejk alter ego. Ko boste pobegnili narcisom, bodo zmedeni, da njihovi triki ne delujejo več, v tem primeru lahko postanejo zelo sovražni in se pripravite na »hoover« (manipulativna taktika pogosto uporabljena pri osebah z NOM, kako vas privabiti nazaj v toksičen odnos).
Pozdravljeni!
Dokaj slučajno sem začel prebirati na temo o NOM-ih in MOM-ih, in sem našel kar nekaj primerov, ki se vežejo tudi na moje življenje. Sam sicer zelo nerad z nekimi besedami in kraticami opredeljujem ljudi, saj mislim, da nismo tako zelo drugačni drug od drugega. Ampak kot vse kaže, so te motnje vseeno precej specifične za določen del populacije.
Berem tudi o tem, da je taka motnja precej genetsko pogojena. To se mi zdi precej logično, saj bo človek, ki kaže same dobre lastnosti pa še lep je, hitro lahko dobil partnerja, ki bo z njim pripravljen imeti potomce. In tako se ti geni prenašajo naprej v populaciji. Tudi na tem forumu vidim, da je večina, ki se zdaj pritožuje, imela otroke z osebo, ki je po njihovem mnenju NOM ali MOM. In glede na to, da je ta strategija evolucijsko uspešna, ni nobenega razloga, da se tudi v prihodnosti ne obdrži. Razen, če se naučimo, kar se da hitro, te ljudi prepoznati in se ne zapletati z njimi. To pa je seveda mnogo težje, če si sam že od otroštva navajen podobnih vzorcev.
No, v glavnem, precej podobnosti z napisanim sem našel tudi pri svoji mami (pa tudi pri očetu vidim narcisoidno vedenje). In ja, potem sem tu jaz. Bil sem že na zdravljenjih v psihiatričnih ustanovah, pa tudi drugače sem imel več raznih problemov v življenju. Trenutno sem na kar lepi poti soočanja sam s sabo. Malo bolj mi postaja jasno, kje so vzroki, ki so vodili v moje probleme. In vse bolj mi postaja tudi jasno, da bi bilo verjetno najbolje zame, da bi prekinil vse stike z mamo. Res pa je, da sem na večih področjih še vedno zelo šibek in se bojim, da bi lahko ravno zato v življenje privabil ljudi, ki bi se napijali z mojo šibkostjo.
Povem še stvari, ki jih opažam pri mami. Velikokrat sem se pri njej počutil kot grešni kozel, vedno sem bil tudi jaz tisti, ki je bil potreben zdravljenja in terapij in je bilo nekaj narobe z mano. No, saj je res kaj tudi bilo, a vseeno mislim, da kot najstnik nisem bil bistveno drugačen od drugih. Pri sebi sem tudi opazil, da se mi je takrat, ko sem več časa bival skupaj z njo, tudi psihično zdravje poslabšalo. Vedno sem se tudi z njo zapletal v neke prepire, v katerih sva oba le dodajala olja na ogenj, tako da mi je kdaj prekipelo celo tako močno, da sem uničil kak kos pohištva. Mislim, da je to njej ustrezalo, saj je s tem lahko uspešno igrala vlogo žrtve. Teh prepirov se zdaj poskušam izogibati in oditi proč takoj, ko ga poskuša zanetiti. Zna zelo dobro izbirati besede, ki me prizadenejo. Čustev ne pokaže. Hoče, da sem na nek način odvisen od nje. Dela stvari zame, za katere sem ji rekel, da naj jih ne. Nič se ji ne da dopovedati in vedno goni svojo. Očita mi, da se do drugih čisto drugače obnašam kot do nje, ravno to, kar zelo očitno ona počne z mano. Pa recimo ravno to, zvoni telefon – “kateri k…c me kliče”, se oglasi, pa že vsa prijazna. Čutim, da se najbolje počuti takrat, ko sem jaz nesrečen.
Sam se v zadnjem času izogibam pogovorom z njo, kljub temu da živim skupaj, saj vidim, da so totalno nekoristni. Rad bi postal močan v tej situaciji, da bom bolje pripravljen za nadaljne probleme. Vidim, da tudi drugače v življenju privabljam nase podobne ljudi. Trenutno se osvobajam – a vem, da se kaj hitro lahko spet vse zacikla.
“Pri sebi sem tudi opazil, da se mi je takrat, ko sem več časa bival skupaj z njo, tudi psihično zdravje poslabšalo. “
Pozdravljen Don Kihot!
To zgoraj je prvi znak, da bi moral čimrej zaživeti na svojem, ne glede na to, kaj je s tvojo mamo. Po tem, kar opisuješ ima ona sama precejšne psihične težave in način, kako je delala s teboj je nezdrav in zate škodljiv.
Ko boš šel stran od nje, boš tudi lažje videl, kaj so res tvoje težave in kaj od tega je ona namerno sprožala v tebi, da bi zadovoljila svoje precej nezdrave potrebe po pozornosti in vlogi žrtve. Veliko otrok, ki ima takšne starše, se začne včasih podobno obnašat, oziroma je lahko njihova psiha, čustvovanje, mišneje, precej izkrivljeno zaradi neprimerne in zanje škodljive vzgoje njihovih staršev lahko. Vendar to še ne pomeni, da imajo tudi sami osebnostno motnjo oz. tak značaj ali da so duševno bolni.
Lahko se tudi zgodi, da tak starš prepričuje svojega otroka, da ima duševne težave in ga pelje k zdravnikom, čeprav v resnici ni z otrokom nič narobe, temveč je težava v staršu. Vendar je takšne stvari težko razreševati sam, ker če si v odraščal v tako nezdravem okolju, le težko prepoznaš, kaj je zdravo in kaj ne- Dobro je poiskat kakšnega psihoterapevta ali psihologa, vendar zgolj takšnega, ki zares pozna, za kaj se gre pri takšnih ljudeh, kot je tvoja mama. Tako gre lažje in hitreje.
GittaAna
Najlepša hvala za odgovor!
Malenkost mi je odleglo, že zdaj, po tem nasvetu. Lahko povem, da trenutno obiskujem terapevtko oz. jo celotna družina (sicer hodimo na srečanja posebej). Meni močno pomaga z nasveti in se jih tudi poskušam držati. Ukoreninjene navade in moj način reagiranja poskušam spremeniti. Za mamo težko verjamem, da si bo kakšne nasvete vzela k srcu (nisem prepričan, da ga sploh ima), saj se vedno po obiskih terapevtke le pritožuje češ: “vsi pravijo, da sem jaz vsega kriva”. To je to. Kakšnih sprememb v njenem vedenju nisem opazil.
Je pa tako, saj jaz imam tudi svoje stvari za poštimati, ja. In kdaj mi je zelo težko. Takrat si želim neke podpore in jo najprej iščem pri najbližjih družinskih članih. A vidim, da to res nima smisla, saj takrat padem le še v globljo luknjo. Ne vem, ob sebi si želim imeti osebe, ki bi mi stale ob strani, ko mi je težko. No, pa navsezadnje je bolje tudi, če sem sam, kot pa v družbi oseb, ki me še dodatno ženejo v prepad.
Drugače pa sem v času študija živel drugje in skupaj s cimri. Recimo problemi, ki sem jih opažal pri sebi v tem času. Vedno sem bil jaz tisti, ki se je prilagajal drugim – jaz sem se zadovoljil z najmanjšo sobico.. Potem ponavadi me je bilo zelo sram, da bi koga povabil na obisk, medtem, ko cimri niso imeli problemov s tem. Sram me je bilo, recimo, že poslušati glasbo, ki jo imam rad. Ne razumem, zakaj je v meni tak občutek sramu. Vedno sem preveč pazil, da bi drugim ugajal oz. ne bi prihajalo do zapletov. Zelo težko sem se sprostil. In tako je hudičevo naporno živeti. Saj zdaj imam namen poiskati garsonjero, kjer bi bil prez cimrov, privabiti še pravo punco v svoje življenje itd… Verjetno pa to prinaša kup novih problemov. Ampak ja, moram odrasti…
Don Kihot bolje je, če začneš obiskovati terapevtko sam, brez mame. Ona potrebuje čisto drugčano terapijo, kot jo ti.
Tvoji občutki manjvrednosti, ozrimo ne-vrednost, sramu in ostalega so povsem normlani, saj so posledice vzgoje tvoje mame, oziroma ti je vse to vbijala celo življenje v glavo, saj ji je tako pasalo, da te je imela tam, kjer te je želela. Povsem odvisnega od nje in zaradi občutkov krivde in vsega ostalega je zlahka manipulirala s teboj.
Takšni ljudi običajno res nimajo srca na način, kot ga imajo običajni ljudje. Ona preprosto čustvuje, razmišlja in deluje povsem drugače kot “normalni” ljudje in večinoma niti ne vidi problema v svojem vedenju, temveč je njen način delovanja, da vedno išče krivce drugje. Kar tudi pomeni, da njeno obtoževanje in grdo vedenje do tebe v resnici nima prav nič s teboj in tvojo pravo vrednostjo, temveč gre za njen izkrivljen pogled na svet oziroma njene manipulacije.
Zato pravim, da bi bilo dobro, da bi se čimprej ločil od nje in začel živeti po svoje, da sploh odkriješ kdo v resnici si, kaj v resnici čutiš, kaj si v resnici želiš…itd. Mame, kot je tvoja ( in tudi moja je bila podobna) ne dovolijo, da bi imel svoj svet, svoje misli, svoje želje, svoje potrebe, temveč te od malega “trenirajo” v osebo, katere namen je zgolj zadovoljevanje njenih potreb, vključno s tem, da jim lahko služiš tudi kot boksarska vreča, oziroma, da na tebi sproščajo svoje travme.
Vendar se da iz tega njenega izkrivljenega sveta izstopiti in začeti živeti tako, kot bilo bolj zdravo zate. Nekateri starši so namreč preprosto škodljivi ( preberi si morda knjigo Strupeni starši) in bi bilo bolje, da otrok sploh ne bi imeli, ker z njimi ne znajo ravnati oziroma lahko otrokom s svojimi dramami celo škodujejo. Že samo spoznanje, da tvoja mama v resnici ni bila nikoli tvoja mama ( vsaj ne takšna, kot bi morala biti, oziroma, kot bi si ti zaslužil) je zelo težko in traja nekaj časa. Kaj šele, da začneš živeti, tako kot je zate bolj prav. Vendar je ta pot, četudi dolga in težka zagotovo boljša, kot pa da si še naprej ujet v njene mreže.
GittaAna
Ker mi zadeva še kar naprej ne da miru in v zadnjih dnevih kar naprej prebiram tale forum, bom še malo pisal.
Vidim, da je tukaj ogromna prevlada žensk. Škoda, ker ni več moških mnenj. Tako se mi na čase vse skupaj dozdeva preveč enostransko in ženske bolj ali manj dajejo podporo ena drugi. Pišejo samo o obnašanju NOM-ca ali MOM-ca, totalno pa pozabljajo na svoje vzorce obnašanja. Mogoče bi bilo pametno, da kdaj pa kdaj naredite tudi malo introspekcije in spremenite kakšne stvari pri sebi, ne pa v nedogled pisati samo o dejanjih drugega.
Zdaj se bom sam poskusil postaviti v vlogo svoje mame (imam sposobnost empatije) in opisal, kako ona vidi mene, pa da vidimo, kaj se bo izcimilo iz tega. Mogoče se pa kakšna najde v tem pisanju oz. blatenju.
Le kje naj začnem, pri tem svojem sinu, Don Kihotu… Je že v letih, ko bi si moral začeti ustvarjati družino, pa še kar nič ni od njega. Nedolgo nazaj je še pustil kar dobro plačano delo, ker je rekel, da mu je naporno in nevemkaj. Ko je delal, sem mu papirje morala urejati jaz. Za nobeno stvar ne more poskrbeti sam. Zdaj je cele dneve doma, zadnje čase samo nekaj tipka po računalniku. Kakšno noč ga celo noč ni, pride zjutraj domov in potem spi do nove noči. Mislim, da se tudi drogira. Ko je tak, si ga ne upam buditi, saj se bojim, da bo ponorel. V preteklosti je že večkrat ponorel, na pohištvu so povsod kakšne luknje. Sem tudi že klicala policijo, da so ga odpeljali. Zdaj je sicer nekaj časa v redu, ampak pri njem nikoli ne vem, kdaj bo spet izbruhnil. Mislim, da ima MOM. Prijatelje si je našel med osli. Velikokrat me obsipa s kletvicami, graja mojo kuho, deluje agresivno. Luč pušča prižgano, njega pa nikjer?! Z mano ravna kot z največjim odpadkom. Pa sem zmeraj naredila vse zanj, zato da bi mu bilo dobro v življenju. Jaz se že totalno izgubljam zaradi njega, jem tablete. Ne vem več, kaj bi. Ne vidim izhoda. Razmišljam o samomoru.
Malo za šalo, bolj pa za res.
Tudi jaz ti želim, don Kihot, vso srečo na tvoji poti. Če si kaj bral tale forum, si lahko našel kakšen nasvet tudi zase (ravno GittaAna je velikokrat pisala o razmerju s svojimi starši). Predvsem pa ti želim, da se ne bi nate “nalepila” partnerka z lastnostmi tvoje mame. Kar se na žalost rado zgodi. Ker imam sama otroke, velikokrat razmišljam, kakšne vzorce sem prenesla na njih. Pa tudi o tem, da sem sama prevzela vzorec mojega očeta, ki se je vedno podredil moji mami. Pa je tudi sedaj še vedno ona tista svetnica, ki se je žrtvovala za otroke, na stara leta zbolela, itd. No vidiš, jaz sem se pa odločila, da tega ne bom storila. Prekinila sem odnos s partnerjem, ki kaže lastnosti MOM oz. NOM. In sedaj sem v njenih očeh slaba mama. Pa se ne sekiram kaj preveč.
lp, Bertolina
to je javni forum, kjer nikomur ni prepovedano pisati. Če so ženske bolj pripravljene govoriti o tem, ni to noben problem. Imate vse možnosti in dajte svoje na plano, samo ne očitaj ženskam naj bodo raje malo tiho in se zazrejo vase. Je pa prav simptomatično, ko moški očita ženskam naj se malo popravijo, ni nobenega odziva. Ko je pa v eni temi ena ženska napisala enemu svojcu, naj se poskusi sam malo spremeniti, je bil pa vik in krik.
Kar pa se tiče tvojega domišljijskega spisa – je kaj od navedenega res? Te je res odpeljala policija zaradi nasilja? Ti res mama kuha? Ti je res urejala papirje?
Don Kihot se mi zdi, da je na vsakem gorumu, ki se ukvarja z medsebojnimi odnosi ponavadi vec zensk. Se mi zdi, da nam je lažje o teh stvareh bolj na glas govoriti. Če pa malo pobrskaš po forumu boš videl, da je kar nekaj moških in za vsakega sem posebej vesela, ker s svojimi zgodbami in razmišljanji pridodajo pomembne koščke v tale naš mozaik.
Ta forum je tudi namenjen temu, da lahko koncno nekomu poveš, kaj te teži in če boš pozorno bral poste je večinoma večja težava v tem, da bližnji nase prevzemajo preveč krivde in odgovornosti in ne obratno. Za mnoge je to ptvič, da si priznajo, da je nekaj pri bližnjem hudo narobe in da niso oni dežurni krivci.
Gitta Ana
NarcInfo samo hvala želim reči. Povedano še kako drži.
Bistveno je vprašanje zakaj si ljudje najdejo NOM. In tukaj je vsekakor kar nekaj resnice, da se vzorec prinese iz primarne družine, žal je tako. Menim pa, da je že zelo veliko če se teh vzorcev posameznik zaveda in še pomembneje, da dela na sebi. To je tudi po mojem edino ključ do rešitve za tiste, ki ali razmišljajo o prekinitvi odnosa, začetku novega ali kako drugače.
DonKihot, kot so ti že nekateri predlagali odlepi se od mame in postani čim bolj samostojen. Vajin odnos pa poskušaj graditi na novo in to počasi. Poskušaj tudi mamo razumeti, da je tudi ona prenesla vzorec iz svoje primarne družine. Vsekakor pa čestitke, da se zavedaš samega sebe.
Don Kihot, tvoj sestavek “kako mama vidi mene” je zelo podoben temu, kako mene (in mojo druzino) predstavlja znancem.
Kar naprej nam vdira v zasebnost, v stanovanje, se vsiljuje s svojimi “pomocmi”, in ko ji vsakic znova razlozimo, popi*dimo, prosimo, naj vendar neha in da tega NOCEMO, se naredi najhujso zrtev in se muli, naokoli pa razlaga, kako VSEEE naredi za nas, mi pa jo izlocamo iz nasega zivljenja, da je takoooo osamljena itd. In mene ljudje gledajo po mestu, kot najvecjega bullya.
Dobesedno alergičen sem že na trditev, da si sami najdemo NOM, MOM ali karkoli že. Kaj bo naslednji korak, trditev, da si žrtev posilstva sama izbere posiljevalca? Pravilno vprašanje bi bilo kvečjemu, zakaj nismo prepoznali MOM. Enostavno zato, ker nismo imeli te izkušnje. Zato so nas tudi vzeli na piko in izkoristili. Oni so izbrali nas in ne mi njih.
Zdaj naj mi pa še nekdo razloži, kaj pomeni delati na sebi. Stalno berem, delaj na sebi, delaj na sebi… ampak to so votle floskule. Danes v sobotni prilogi dela dr. Drnovškova lepo pove, naredi vsak dan 12.000 korakov. To je konkreten nasvet, “delaj na sebi” pa je isto kot “srečnga pa zdravga” ob novem letu.
Delati na sebi pomoje pomeni za vsakogar kaj drugega.
Da se sproscas (pac, vsak na svoj nacina), da oprostis najprej sebi (jaz sem se vedno polna ocitkov sama sebi, zakaj sem dopustila da se mi to vse dogaja – zakaj nisem ukrepala prej, zakaj sem dopustila da imajo se vedno otroci travme), da oprostis drugim, ki te obsojajo- in si zaupas toliko, da ves, da delas prav, tudi, ce te drugi ob tem obsojajo. Da si nazaj zgradis osebnost (da se ne pustis vec manipulirat) in da se nazaj naucis zaupati svoji intuiciji, ki ti jo MOM in NOM ali iznicita ali pa utisata.
Da si nazaj pridobis telesno kondicijo (dejansko zavnes s telesno dejavnostjo). Jaz se nisem prisla do tega, sem se prevec skurjena…
In ko to vse uspesno dogradis, je to, da te MON in NOM minimalno ali sploh vec ne-vrzeta iz tira ob ponovnem snidenju, uspeh. Si “naredil dosti na sebi”.
Naj me kdo popravi, ce sem kje pihnila mimo….
MojaMalena, na napačnem forumu deliš nasvete.
https://med.over.net/forum5/viewtopic.php?f=6&t=11101387&p=12108789#p12108789
Hvala za pripombo, drznila sem si pisati zato, ker sem vmes ze obiskala terapevtko, ji predstavila svoje skrbi, pa mi je rekla, da po opravljenem testu ne spadam med MOM. Da pa sem, verjetno zaradi nezdrave slike, prevzela dolocene vzorce od mame in delovala v skladu s tem.
Se pa se odlocam, ce bom s terapijami nadaljevala.
Ce vas moti, pac ne bom vec.