Med.Over.Net

Mejna in narcistična osebnostna motnja - za svojce

Odgovarjajo: • dr. Leonida Zalokar, univ. dipl. soc. ped., certificirana transakcijska analitičarka – psihoterapevtka (CTA-P)

Je odnos z vašim bližnjim poln nenavadnih preobratov in nihanj? Se bojite nenadnih izbruhov jeze, neracionalnega obtoževanja, čustvenega izsiljevanja ali podobnih dejanj, s katerimi vas skuša bližnji prisiliti, da zadovoljite njegovim pričakovanjem. Ste vedno dežurni krivec za vse ali pa se počutite pretirano odgovorni za vašega bližnjega?
Potem obstaja možnost, da ima vaš bližnji značajske lastnosti mejne ali narcistične osebnostne motnje.
Forum je namenjen bližnjim in svojcem ter je nadgradnja strategij preživetja iz knjige Čustveni vampirji.

dr. Leonida Zalokar , univ. dipl. soc. ped., certificirana transakcijska analitičarka – psihoterapevtka (CTA-P)

Leonida Zalokar

Pismo od narcista v ang

Default avatar

chagall

Ponavadi nam borderline osebe to tudi povedo na točno takšen način. In dobro poznajo našo šibko točko, namreč, da se bomo sesuli, ker so se nam izpovedali. Nas pa sočutje do njih znova in znova ubije. In ne, oni svojega pravega selfa ne poznajo. Želijo pa, da ga ti z njimi iščeš. Same se v boj s sabo ne bodo nikdar podale.
Ker si sočuten, se tako oba zapleteta v psiho dramo.
In v psiho drami oni plavajo kot riba v vodi. Žal.
Njihovi obrambni mehanizmi delujejo po drugem principu kot pri ostalih ljudeh,
Edina njihova šibka točka je to, da iz njihovega prodajanja megle izluščimo resnico. Kajti resnice se bojijo kot hudič križa.
A ne skrbi. Borderline ljudje se zelo hitro poberejo. Njihova hrana je na razpolago za vsakim vogalom. Ker imajo veliko, veliko sorodnih duš.
Default avatar

SeVednoOptimist

ja...
nič novega bi rekel,
nagovorilo me je edino to, da tu ni le emocionalno taka oseba na nuli, ampak tudi moralno. Ne samo da manjka empatije, manjka moralni kompas. Mogoče je to, nekaj čemur sem dajal premalo pozornosti. čeprav se je tudi ta barva znala pokazati, je bila tako lepo zapakirana, skrita, da ji je racio dal kljukico.

Zanimivo ob vsem je, koliko energije, prikrojevanja, potvarjanja, je potrebno, da se te "kvazi" zgodbe kao izidejo. Verjetno za eno zdravo osebo na dolgi rok to sploh ne gre, ker namesto da govoris resnico, moras stalno misliti na to, kako bos nekaj zakril, prikril, da bo še vedno zgodba držala.

Je pa res spet to, kot že tolikokrat povedano, da je razmišljanje in delovanje oseb, ki imajo take osebnostne poteze, takoo drugačno od našega, da mogoče na nek način take vrste obnašanje in delovanje vse dela na autopilotu. In je to za njih čisto preprosto in ne zavzema veliko razmišljanja in energije. Me pa zanima, ali se res zavedajo vsega tega, kar je v zgornjem zapisu, ali je preprosto vse ena velika praznina in trpljenje in osamljenost.

lp SVO