KAKO DELUJE TA ZADEVA
Nekaj osnov:
1. nisem v službi na MON.
2. Imam redno službo v zdravstvenem domu. Torej delam dopoldne, popoldne, ponoči, sobote, nedelje.
3. Če postavite vprašanje, pa ga na forumu ne vidite, to pomeni, da ga še nisem odobrila. Mogoče zato, ker sem še v službi, mogoče zato, ker sem 24 ur v službi in med delom tega ne morem, mogoče zato, ker imam zasebne opravke s svojo družino.
4. Ko je sporočilo odobreno, odgovarjam po vrsti, kakor so prispela, razen v primeru, da je neko vprašanje nujno in je potreben odgovor takoj.
5. Zato: ne sprašujte, kako to, da ne vidite še vašega vprašanje, kako to, da še ni odgovora, nekdo drug pa ga je dobil, kako to, da v 5 minutah po postavljenem vprašanju še nisem odgovorila in podobno.
Hvala in lepo jesen vsem.
Mislim, da je tole treba spet pripeti na vrh – pa odebeliti in še kako drugače izpostaviti, kajti očitno je, da premnogi zgoraj našteta dejstva – hote ali nehote, zavestno ali podzavestno – povsem prezrete.
Tanč je postala tako zelo samoumevna in tako zelo “priročna”, da se pojavljajo ena in ista vprašanja znotraj enega dneva. Niti dve vrstici se ne ljubi posameznikom “odscrolat” in prebrat, kar že piše, kaj šele uporabiti iskalnik. Kak google ali knjiga je pa že znanstvena fantastika.
O vpisu v vrtec je pisala Tanč samo v obdobju od 1.12. do danes 6 x, pa sem le preletela naslove. Odločitev o vpisu ali ne-vpisu je težka, vendar je ne more nihče sprejeti namesto staršev. Napisano je o tem praktično vse in še več, samo izbrskat je treba. Ne bit toliko sebični in pričakovat, da bo to počela za vas pediatrinja, ki je v teh 24 urah oddelala svojo službo, ki nemalokrat vključuje 12urno ali pa celo 24urno dežurstvo! Tudi ona je samo človek, tudi ona ima družino in to, kar počne, počne povsem prostovoljno, največkrat niti za “hvala” ne.
NUJNO – veste, kaj je “nujno”? Če smo čisto pošteni, ni nič, kar ima čas, biti posredovano na forum, nujno. Ker ko je nujno, zagrabiš otroka in letiš – brez gat, brez štumfov, celo brez bunde sredi zimske noči – ker je NUJNO!!! Ker rešuješ otroka, ki se ti duši, ki ne diha, ki je mlahav, neodziven, ne veš, je še pri zavesti ali ne. To je nujno, ne pa 5 pik ali dva flekca! NOBENO NUJNO STANJE NE SPADA NA FORUM!!! NUJNO STANJE SPADA V NAJBLIŽJO AMBULANTO, ZDRAVSTVENI DOM, BOLNICO – NE PA NA FORUM! Ne vem, če obstaja ZD v Sloveniji, ki nima telefona in kjer bi se ne dalo dobiti nasveta ali mnenja. To, da nas nekaj “teh 5 min gloda”, pač ni razlog, da v sam naslov posta vpišemo “nujno”. Nismo namreč sami na svetu!
Nasveti po operacijah, specialističnih obiskih ipd – če je nekdo specialist določenega področja in nekaj predpiše otroku, pa tega ne razumete, zakaj ne vprašate za pojasnila in razlage tam? Tanč in njeni kolegi pošljejo nekega otroku k specialistu zato, ker menijo, da sami s svojim znanjem ne morejo dovolj dobro rešiti določenega problema. Na koncu pa zopet Tanč sprašujete, če je taisti specialist ustrezno ukrepal?! Kje je tu osnovna logika??? Kdaj pomislite, predno pošljete ali smo spet pri tem, da je Tanč tako samoumevna, da si pri njej lahko popolnoma vse dovolimo??
Otrok je bil pregledan pri izbranem pediatru. Opravil je odvzem krvi, poslušal otroka, izmeril saturacijo – otroka je VIDEL, SLIŠAL ter ukrepal v skladu z videnim in slišanim. Nato zahtevate od Tanč, ki ni otroka NE VIDELA, NE SLIŠALA, NIMA NOBENEGA NJEGOVEGA IZVIDA in otroka še NIKOLI NI VIDELA, da presodi, če je izbrani pediater ukrepal pravilno?! Na osnovi česa pa, ljudje božji?!
Gosta hrana, uvajanje hrane, krivulje teže, koliko mleka… – vse te teme so med lepljivimi, ažurno dopolnjene, natančno popisane. Zgolj s kančkom osnovne zdrave pameti in sposobnosti trezne presoje bi na to temo ne smelo biti niti enega vprašanja na 3 mes. Le usest se je treba in prebrat, samo to. Nič več. Pa kuhat vsak dan sproti in ne pričakovat, da bo šlo vedno vse povsem preprosto, brez najmanjših težav.
Dajmo cenit to, kar Tanč dela za naše otroke, za nas starše – dan za dnem. To, da nam je na voljo za posvet, mnenje, nasvet – pa ne na eno in isto temo 5x v enem tednu!! Svojo pomoč deli v svojem prostem času na osnovi altruizma in zato, ker je zdravnica po srcu, ne le po poklicu. Spoštujmo njene napore, njen čas in njeno znanje vsaj toliko, kot spoštujemo svoj čas in si stvari, ki jih potrebujemo, najprej poiščimo z iskalnikom na njenem forumu, na Googlu, ki najde dobesedno vse, če le obstaja, pa v knjigah. Priročnikov, od družinskih, otroških, starševskih … je na tone! Od takih za Butalce do takih za faks. Ne zahtevajno le “instant rešitev” in tega, da bo nekdo opravil našo nalogo namesto nas! Ne bo konec sveta, če za kak nasvet povprašamo tudi babice, nenazadnje so vsaj nas in naše partnerje pripeljale v odraslo dobo. Biti starš vključuje tudi to, da poznamo osnovne bolezni, da znamo presoditi, ali otrok spada k zdravniku ali ne, ali otrok pije dovolj ali ne, da znamo oceniti, ali je otrok prizadet ali je normalno odziven ipd – brez Tanč! Vključuje to, da smo sposobni triletniku dati sirup, tudi če se brani, recimo. Ker smo STARŠI in ker vemo, da je za otroka to NUJNO, pa če še tako nasprotuje. Da smo tega sposobni, je treba tudi kdaj kaj prebrat “na zalogo”, da smo vsaj malce pripravljeni na nekaj, kar nas lahko doleti v parih minutah. Včasih je od teh minut odvisno, ali bo otrok živel ali ne…. in te minute so V NAŠIH in ne v pediatrovih rokah!
Pozdravljeni Skrbna.
Ne morem mimo, ne da bi kaj napisala na vaše pisanje. (Lahko moje pisanje tudi ni objavljeno, želim pa, da ga Skrbna prebere.)
Kdo pravi, da Tanč ne spoštujemo?!? Seveda jo spoštujemo (no, govorim zase)! Strinjam se, da nekateri ne vprašajo niti strica Googla niti ne poiščejo odgovora na vprašanje s pomočjo iskalnika na tem forumu, ampak kar direkt na forum sprašujejo vsako malenkost. Ampak Tanč ima svobodno voljo in lahko izbira komu bo odgovorila in komu ne. Ali pa komu bo najprej odgovorila in komu sploh ne bo. Lahko se tudi odloči, da v odgovor na zelo pogosto zastavljeno vprašanje odgovori s stavkom: UPORABITE ISKALNIK. To ji vzame 5 sekund.
Internet imamo zato, da ga uporabljamo. Odprte so nam možnosti, da problem, ki ga imamo, rešimo iz naslanjača. Tako trenutno deluje ta svet. Zakaj bi se za prazen nič gužvali v čakalnici (polni bacilov in vsega sranja), če lahko enostavno na forum napišeš vprašanje in čakaš na odgovor doma? Imela sem primer izpuščaja, ki se po 14 dneh obstoja na hčerinem licu (stara je bila 5 mesecev) ni niti malo izboljšal, kvečjemu slabšal se je. Slikala sem izpuščaj in vprašanje poslala Tanč. Zakaj? Nisem zdravnica, z izpuščaji nimam izkušenj. Vem, kako izgledajo norice in podobno. Guglala sem z raznimi frazami, pa mi ni nič pametnega ven vrglo. Medtem ko sem čakala na odgovor, mi je kolegica rekla, da bi bila to lahko mikrosporija. Ja, če v Google vpišeš to besedo, ti pokaže marsikaj. Ampak kako naj vem, kaj vpisati??? Zadeva z izpuščajem v končni fazi niti ni bila tako zelo tragična; ni bila mikrosporija (naredili so mikološko preiskavo). Tanč bi npr. lahko napisala: ni mikrosporija, je nekaj bla bla bla, poskusite s temle … (nekaj podobnega je tudi res napisala). Skratka, to kar sem rabila. Če bi bilo kaj hujšega, bi pa napisala: takoj k pediatru, to je bla bla bla. Jaz namreč ne letim za vsako pikico takoj v ZD, ker se mi ne zdi potrebno. Pri dojenčkih se namreč takšni in drugačni izpuščaji kar naprej pojavljajo in izginjajo.
Dvomim, da kdo, ki mu otrok ne diha ali pa je nezavesten, leti na forum in piše vprašanje. Že zato, ker odgovor itak ne pride takoj (vemo, da je Tanč v službi in ima tudi svojo družino). Tudi to se mi je zgodilo v zadnjih 14 dneh (hčerka je bila nezavestna, neodzivna na bolečino, vendar je dihala – pa se ni nikamor udarila in nič takega ni pojedla). Itak, da nisem pisala na forum (v tistem trenutku). Klicala sem v naš ZD. Veste, kaj so mi rekli? Pokličite na 112, ker je dežurna zdravnica trenutno na telefonu (najbrž je reševala kakšen drug primer). Torej sem poklicala 112, kjer sem ponovno razložila, kaj se dogaja s še ne 2 leti staro deklico. Gospa na drugi strani mi je rekla: “Aha, to je za zdravnika, čakajte, bom vezala.” In je vezala. Čakala sem in čakala … (Trenutki, ko je s tvojim otrokom kaj narobe, se vlečejo v nedogled.) Dvignil je zdravnik. Ponovno opis zgodbe. Ampak me je vezal naprej še k eni ženski, kjer sem spet morala povedati zgodbo.
Kaj napišemo v naslov posta je povsem naša osebna presoja. Nekaj je treba napisati. Če mislimo, da je nujno, pač vpišemo nujno. Saj Tanč potem presodi, koliko je res nujno. Mamice smo včasih pač preveč čustvene, zaščitniške in zaskrbljene.
“Nasveti po operacijah, specialističnih obiskih ipd – če je nekdo specialist določenega področja in nekaj predpiše otroku, pa tega ne razumete, zakaj ne vprašate za pojasnila in razlage tam?”
Prvič: mamice smo večinoma v ambulantah, ko nas zasujejo z raznimi tujkami v diagnozah, malo zmedene in ne uspemo vsega vprašati, zato vprašanje postavimo tukaj, pa še kje na internetu. In drugič: več glav več ve! Morda bi kdaj radi slišali le drugo mnenje ali mnenje mamice s podobnim problemom. Meni se ne zdi s tem nič narobe. (V tem zadnjem primeru, ko je bila še ne 2 letna hčerka nezavestna, smo bili po štirih dneh iz nevro prestavljeni na endokrino. Izvid iz nevro sem dobila zadnji dan hospitalizacije na endokrino, medtem, ko so hčerki jemali kri iz žile, ki je niso zadeli. Deklica je kričala, jaz sem jo držala, ena sestra je iskala žilo in ko se ji je zdelo, da jo je zadela, je druga sestra ‘ožemala’ hčerino roko, da je kri po kapljicah iztekala v epruveto. Lahko verjamete, da mi takrat niti na misel ni prišlo, da bi šla na nevro iskat zdravnika, ki ga verjetno itak ne bi našla, za tem jemanjem krvi sva šli pa domov. Izvid iz endokrino pride po pošti (kdaj? nimam pojma!). Koga in kdaj naj vprašam za tujke, kot so ‘kompenzirana ketoacidoza’ in podobne ‘bedarije’? Google mi ni dal zadovoljivih rezultatov. Tudi pri Glasgow coma scale sem si stvari narobe razlagala in sem potem s pomočjo Tanč ugotovila, v čem je fora.)
“… da je Tanč tako samoumevna, da si pri njej lahko popolnoma vse dovolimo??” Kaj si pa dovolimo? Beseda ni konj. Vprašamo najbrž lahko, kajne? In spet smo pri tem, da lahko Tanč sama presoja, kaj in komu bo odgovorila. Tipkovnica pa ima tudi tipko DELETE, ki jo prav tako lahko uporabi.
“Biti starš vključuje tudi to, da poznamo osnovne bolezni, da znamo presoditi, ali otrok spada k zdravniku ali ne, ali otrok pije dovolj ali ne, da znamo oceniti, ali je otrok prizadet ali je normalno odziven ipd – brez Tanč! Vključuje to, da smo sposobni triletniku dati sirup, tudi če se brani, recimo.”
No, ne pretiravajte. 25-letno dekle, ki prvič drži dojenčka v rokah, ko rodi svojega, tega znanja pač ne more imeti. Lahko bere, lahko sprašuje, ampak vedno se bo pojavilo nekaj, na kar ne bo vedela odgovora. Na internetu si lahko izmenjujemo informacije. Zato obstaja. Na kakšna vprašanja pa naj bi potemtakem odgovarjala Tanč, če ničesar ne smemo vprašati? Če ne drugače, lahko ženska, ki npr. ne zmore svojemu triletniku dati sirupa, na forumu postavi vprašanje, Tanč ga objavi (in pač ne odgovori, če se ji zdi vprašanje neumno), se bo pa sigurno našel kdo, ki bo pomagal in povedal svojo izkušnjo.
Brez zamere.
Čeprav je to pismo namenjeno Skr bni, bom dodala svoj komentar. Skr bna na mojo prošnjo pregleduje, če kje odgovarjam neprimerno, jezno ali celo nastrojeno. In me o tem pisno obvesti. In ko se je to zgodilo in sem ji razložila, zakaj se je to zgodilo, je napisala zgornje pismo.
Si ne predstavljam, da ne bi odgovorila na vsako vprašanje, ki ga uporanice zastavijo. Tu ni delete, ker ga ne more biti. To bi bilo neetično.
Navodilo uporabljajte iskalnik je napisana v vsakem odgovoru v mojem podpisu in napisana v pripetih temah. Rezultat: vsakodnevno večkratratno pojavljanj popolnoma enakih vprašanj. Enako velja za guglanje. Če bi najprej v Google napisali ključno besedo, bi dobili takojšen odgovor na mnogo, večino svojih vprašanj. In potem bi lahko tudi odgovarjala popolneje in boljše, ker nne bi imela vsakodnevno 30 ali več vprašanj, pač pa morda le 10 ali 20. In tem bi se mogoče lahko bolj posvetila. Če npr. napišemo prehrana dojenčka, dobimo 108.000 rezultatov, vključno s temi na tem forumu.
Dobro bi bilo, da bi se v nosečnosti matere pripravljle tudi na otroka in na vse, kar z otrokom doživljamo. Vključujoč bolezni. Osnove bolezenskih znakov, da o pestovanju in prijemanju in nekih osnovnih stvareh (da ga pač ne zlomiš, če ga primeš) niti ne govorim. Enako morate matere s kančkom kritičnosti presojati, kaj je res nujno in kaj ne. Verjamem, da tukaj ni nič nujnega, saj to pomeni reševanje življenja, kar pa preko foruma ne gre, ker nisem on-.line.
Sicer ne zadeva nobene uporabnice, kot le mene samo, ampak običajno po kakšni zelo utrudljivi nočni s pred in potem turnusom enostavno ne morem odgovarjati. Ker sem tudi jaz samo človek s potrebo po počitku, miru. Ne morem pa sporočil brisati ali jih pustiti za naslednji dan, saj jih bo potem naslednji dan 60 ali 70.
Ta samoumevnost, o kateri piše Skr bna, se meni zdi nekako tako, da se vedno misli, da sem tu. In da bo odgovor kmalu, če ne takoj. Ampak, kot sem napisala v prvem sporočilu, jaz sem v polni službi s polno družino. In ensoatvno ne gre pričakovati, da bo vse vedno pravočasno in dobro.
Kaj pričakujem od uporabnic? Da si poiščejo odgovore same najprej z Googlom, z iskalnikom in potem napišejo svoje vprašanje, o katerem premislijo, kaj bodo vprašale. Pogosto iz vprašanja le-tega sploh ni mogoče razbrati ali pa je zastavlljeno nekaj na splošno in v odgovoru lahko samo nekaj nakladam. In če 3x ali 4 x napišem, da ni kaj narediti ali napišem, kaj je potrebno storiti, zakaj je potrebno še 5. vprašatii. kaj svetujem?
Zdnje čase tudi opažam, da bi se nekaj uporabnic kar razjezilo, če jim odgovor ni povščeči. Potem so v nadaljnjih odgovorih žaljive in nesramne. Take teme zaprem, ker mi je nedostojno dokazovati ali prepričevati nekaj, kar bo taki uporabnici itak nedoumljivo.
Skratka, odgovarjanje na forumu je dolgotrajno in težko delo, ki mi vzame poleg popolnega dela v službi in doma (torej tistega, kot ve vse ostale) še 2-3 ure dnevno. Ki si jih moram vzeti. Si predstavljate, da delate nekaj še čisto vsak dan, petek in svetek, še 2-3 ure dodatno, poleg vsega, kar delate?
Zato pač pričakujem nekaj kritičnosti in uporabe lastnega znanja iskanja in pridobivanja informacij. Kajti najlažje je vprašati na forum in počakati na odgovor.
Ronja –
razumem, kaj si hotela napisati, ampak mislim, da je ravno takšen način razmišljanja tisti, ki je zmotil Skrbno (pa mene in morda še koga). Napisala si “Zakaj bi se za prazen nič gužvali v čakalnici (polni bacilov in vsega sranja), če lahko enostavno na forum napišeš vprašanje in čakaš na odgovor doma? ” In ravno v tem je srž problema. Zaradi lastnega udobja obremenjujemo Tanč. Zakaj je logično, da ne greš k svojemu zdravniku, logično pa je, da boš vprašal Tanč? Ker je ona itak tukaj? Nič težje kot poslati vprašanje na forum je zavrteti telefon in poklicati otrokovega zdravnika. V končni fazi je on izbrani pediater in tisti, ki otroka najbolje pozna, saj ga je že večkrat videl.
Napisala si, da se Tanč “lahko se tudi odloči, da v odgovor na zelo pogosto zastavljeno vprašanje odgovori s stavkom: UPORABITE ISKALNIK. To ji vzame 5 sekund”. Kot prvo se strinjam, da to ni etično. Kot drugo pa – morda vzame to napisati res le pet sekund. A težava je lahko zelo dolgo in široko opisana, se pravi, da je treba post prebrati, pa odobriti sporočilo, pa napisati odgovor, pa objaviti odgovor… Zakaj bi Tanč izgubljala svoj čas (pa četudi bi bilo res samo 5 sekund) zaradi lenobe in komodnosti drugega?
“No, ne pretiravajte. 25-letno dekle, ki prvič drži dojenčka v rokah, ko rodi svojega, tega znanja pač ne more imeti.” Mislim, da se nas večina zaveda, da biti starš v prvi vrsti pomeni ogromno odgovornost. Odgovornost za razvoj, srečo, predvsem pa zdravje lastnega otroka. Če ne veš, kako za to poskrbeti, se je treba pač izobraziti. Se strinjam, da večina mladih mam, ki prvič rodijo, primernega znanja za to nima, pa če je stara 18, 25 ali 35 let. Zato pa obstaja literatura – knjige, razne starševske in tudi strokovne spletne strani,… Na forumu se pojavlja cel kup vprašanj, na katera si lahko odgovorimo starši sami. Opisov simptomov otroških bolezni in kako jih prepoznati je na internetu in knjigah malo morje. Kako uporabljati in interpretirati rastne krivulje prav tako. Kako se uvaja gosto hrano tudi. Poleg tega, kot že rečeno, vsak otrok ima svojega pediatra, vprašajte njega. Če vas zanima, kaj si o vašem problemu misli specifično Tanč, uporabite iskalnik ali pa preberite vprašanja za mesec ali dva nazaj, saj lahko iščete samo po naslovih tem.
“Če ne drugače, lahko ženska, ki npr. ne zmore svojemu triletniku dati sirupa, na forumu postavi vprašanje, Tanč ga objavi (in pač ne odgovori, če se ji zdi vprašanje neumno), se bo pa sigurno našel kdo, ki bo pomagal in povedal svojo izkušnjo. ” Zakaj pa ravno sem? To je moderiran forum za zdravniške in ne odprti forum za starševske nasvete – za to obstaja brdo drugih. Tanč je specialist pediater, ona lahko pove samo, da je otrok bolan in da je naloga staršev, da daju otroku predpisano zdravilo. To, da starši nimajo toliko samozavesti, da bi vedeli, da morajo dati zdravilo, pa če se otrok še tako upira, ni problem Tanč ali katerega koli drugega zdravnika.
Ronja,
Tanč sama je daleč najbolje odgovorila. Če grem pogledat, kolikokrat je v zadnjih 10 dneh Tanč odgovarjala v zvezi s prehrano – ob tem, da so med “lepljivimi” temami stvari v nulo razložene, pa ob tem, da je vsake par tednov posvetovalnica in ima vsak otrok v SLO svojega izbranega pediatra in še patronažko, ki pride ravno okoli 6. mes domov na obisk – potem res ne vem, kaj naj si človek misli drugega kot to, da marsikdo pričakuje, da bo vse življenje dobil popolnoma vse, ampak res vse, ne le servirano na pladnju, pač pa še prežvečeno, da bo samo še dol požrl.
Tanč ne more in ne sme nobenega vprašanja brisat. Prebrat mora POPOLNOMA VSE in če je teh vprašanj na dan samo po 10, je to še in še dela. Pa jih je običajno več.
Specialisti ipd – poznam take zgodbe in tudi sama sem (ne enkrat) to doživela. Pač tistih 5 min ne utegneš vprašat. Ko prideš domov in spet ujameš tla pod nogami, pokličeš v konkretno amb in se pozanimaš, kdaj lahko govoriš z zdravnikom, bodisi osebno ali po tel, kar je možno. Res, da sem morala kdaj kak dan počakat, ampak še vedno sem prišla do odgovorov in to bolj ustreznih (ker je zdravnik na drugi strani vedel točno, o čem govorimo), kot na tak način. Včasih sicer tudi pediater vsaj v grobem nekaj ve, včasih pa ne in le ugiba o možnostih, kar spet zahteva veliko časa, prinese pa malo.
Kaj si dovolimo? Dovolimo si to, da jo kljub npr. 38 zadetkom za geslo “gosta hrana” zgolj v zadnjih 3 mesecih (!!) in vsem lepljivim temam
vsak dan vsaj 3 x morimo z miljonkrat prežvečeno temo. Zakaj že? Aja, ker mamica, ki je na porodniški ne utegne prebrat, kar je napisano, Tanč pa ob šihtu pač utegne še žnj-tič pisat, kar je že tolikokrat pisala.
Nujno- Lej, pokličeš h gasilcem in rečeš, da je nujno. Ko ti pride brigada s sireno na vrata v polni službeni opremi, pa rečeš, da si “pač nekaj” rekla in bodo že oni presodili, če je res nujno. Si predstavljaš? Hmm, zakaj pa ne?? Ali greš k svojemu pediatru in rečeš, da je nujno, da pač “nekaj” rečeš. Bo že on ugotovil, če je res nujno. Ne? Zakaj ne?! Zato, ker boš za tem “nujno” stala s svojim obrazom in te bo prekleto sram, ko te bodo gasilci požrli in pediater pošteno nazijal (in to upravičeno!) zaradi zlorabe besede, ki dejansko rešuje življenje, če je uporabljena ustrezno. Na forumu pa noben ne ve, kdo je za tem “nujno”, niti Tanč ne, seveda pa kot zdravnik skoči na vsak “nujno”. Vsak tudi dobro ve, da z zlorabo besede nujno (ali katerekoli druge bsede!) ta izgubi svojo težo in običajno takih, ki jim je vse “nujno”, nihče več ne jemlje resno, tudi takrat, ko pa morda res je nujno. Torej? Malo treznosti, prosim!
Beseda res ni konj. Če bi bila, bi imela Tanč daaaaaaleč največjo konjušnico pod soncem!! Hec na stran – ne, beseda ni konj, zaboli pa včasih bolj, kot konjska brca in odvrne več, kot konj. Ampak to velja za vse, ne le za Tanč. Zato bom ponovila – vsaj toliko kot svoj čas, spoštujmo tudi njenega in se zavedajmo, da starševstvo nosi s sabo tudi veliko odgovornosti, ki jo moramo nositi sami, ne pa jo stalno na nekoga prelagati!
Lejte, nočem se kregat, res ne. Rada bi samo povedala, da:
1. Internet nam lajša življenje in lahko prihrani marsikatero pot; ker imamo možnost odgovor na vprašanje najti na internetu oz. je tu Tanč kot zdravnica (in jaz osebno ji bolj zaupam kot kakšenim čvekam po raznih forumih alla baba kazala, baba rekla, ali pa: od moje sosede od njene tete tašča je rekla … ipd), zato vprašamo tukaj. Zakaj za vraga bi dojenčka oblačila, ga tlačila v avto (v komunezonu je prekleto težko stlačim več kot 8 kilskega dojenčka v lupino, v večji sedež ga pa še ne morem dati, ker ni dovolj star niti sedi še ne) in vozila k nekaj km oddaljenemu zdravniku v čakalnico polno bolnih otrok (kihajočih, kašljajočih), kjer bi še kaj staknil, če pa lahko vprašanje zastavim tukaj (ali pa pač na vizita.si al pa kjerkoli drugje)? Pa ne govorim zdaj o tem, da je vprašanje gosta hrana in podobne reči (o tem bom napisala malo nižje), ampak o stvareh, pri katerih ti lahko Tanč reče, da kaj še delaš doma, pejdi hitro k pediatru ali pa enostavno potrdi mojo domnevo, da to pa ja ni nič takega in se bo verjetno popravilo samo od sebe, če pa se v npr. enem tednu ne bo, pa obiščite pediatra. Starše marsikaj skrbi. Pravite, da zakaj tukaj sprašujemo, pojdimo raje k pediatru. Tako je bilo včasih, ko interneta še ni bilo. Svet pa gre naprej (in mi z njim, pa če to hočemo ali pa ne). Veste, včasih so se s kočijami vozili okoli in niso onesnaževali ozračja. Kaj pa počnemo danes? Ker smo ‘komot’, se vozimo z avtom in delamo škodo okolju. Kaj bom izbrala? Avto! Tako kot vsi. Zakaj bi rinila nazaj v Ljubljano in iskala parkirišče okoli bolnic (ko vsi vemo, kakšen problem je to), če lahko enostavno tukaj vprašam in morda dobim drugo mnenje? In če imam možnost odgovor dobiti od doma, ga bom poskusila dobiti. Jaz sem hvaležna za to, kar imamo in za Tanč, ki je pripravljena podeliti svoje strokovno znanje tudi z nami. Morda jaz ne razumem filozofije tegale foruma (čedalje bolj se mi namreč zdi, da bi mi moralo biti še kaj jasno, da bi povsem razumela): a je Tanč tu prostovoljno ali jo kaj zavezuje k temu, da odgovarja na vprašanja na forumu? Ali ji sledijo sankcije, če na kakšno (butasto) vprašanje ne odgovori? Mislim namreč, da ni nič neetičnega v tem, ko že miljontič odgovarja na vprašanje o uvajanju goste hrane, če enostavno napiše: poglejte med lepljive teme. Tako bi sebi olajšala delo, hkrati pa bi vprašujočemu pokazala, kam naj pogleda (če morda sam ni vedel).
2. Nekateri poste naslavljajo z “vprašanje”; ja pišuka, ne se hecat, mi smo pa mislili, da bo basen napisal; hočem povedati, da predmet vprašanja ni tako zelo pomemben kot sama vsebina, pa naj bo naslovljen z “nujno” ali kakorkoli drugače;
3. Jaz osebno imam srečo, da se že dolgo ukvarjam z otroki in sem bila priča različnim zdravstvenim problemom otrok, prav tako pa sem videla, kako so starši nanje reagirali. Nekatere stvari se mi zato zdijo samoumevne in težko razumem, da ena mlada mamica pa ni kos problemom, ki zadevajo njenega otroka. Dejstvo pa je, da veliko ljudi interneta ne obvlada. Eni ne vedo niti to, kako se pošlje mail. Brez heca – pa so ljudje mlajši kot sem jaz. Od takega težko pričakuješ, da bo brskal po spletu. Morda mu je kdo pokazal pot do tega foruma, ga naučil, kako se pošlje vprašanje … Potem se pa zaplete. Mislim, da se je ravno tukaj že zgodilo, da taka oseba ni znala najti in prebrati odgovora, ki ga je napisala Tanč. Ljudje smo si različni.
4. Uvajanje goste hrane: imam dve deklici. Starostna razlika med njima je 18 mesecev in 14 dni. Pri prvi so zagovarjali zgolj dojenje in samo dojenje do šestega meseca starosti, pri drugi pa je patronažna že na začetku rekla, naj jo pokličemo, ko bo deklica stara 4 mesece, da bomo začeli uvajati gosto hrano. KAJ??? Kakšne 4 mesece? Kaj pa dojenje do 6. meseca? Očitno se je doktrina vmes zamenjala. Tako starši iz različne literature in nemoderiranih in nezdravstvenih forumih dobijo različne informacije. Zato so zmedeni, ker svojemu otroku pač nočejo škoditi. Obrnejo se na Tanč (in morda niti ne pogledajo med lepljive teme ali med ostale odgovore). Naša generacija (rojena v 70 letih) je zrasla gor brez kompliciranja. Današnji otroci pa tega ne znajo, ker jim starši ne pustijo – razen mi, ki smo konzervativni in si mislimo, da bo otrok že jedel, ko bo lačen ter iz tega ne delamo kakšne posebne znanosti.
5. Kako dati otroku zdravilo … No, tukaj sem težko pametna, ker pri nas je tako, da kar je treba je pač treba in ne obstaja beseda nočem in ne bom. Nekatere stvari so pač nujne. Morda pa obstaja kakšen lažji način dajanja zdravila, ki ga starši ne znajo. Ne vem, govorim na pamet. En primer bom dala, pač tak, ki sem ga sama doživela. Doma imamo mačka, ki mu je bilo treba zaradi operacije dajati nek antibiotik v obliki tablet. Kaj poskusite sami doma, kako gre to. Ne gre! In še danes ne bi vedela, kako naj mu ga dam, če mi ne bi povedal veterinar – torej zdravnik za živali.
6.
Še enkrat bom ponovila:
1. v prvem odgovoru govorite o brisanju sporočil. Neetično je brisati sporočilo! Namig o uporabi isklanika pa je objavljen povsod.
2. Vprašanj je enostavno preveč. In to tistih, ki se ponavljajo ne le tedensko, pač pa večkrat dnevno. Poiščite, preden vpraašte.
3. Nič me ne zavezuje k temu, da odgovarjam na forumu. Žal ni v Sloveniji nikogar, ki bi pri tem pomagal oz. delil to delo. Pričakujem pa, da stalno delo ni samo po sebi umevno in ne nadomešča samoumevnega izobraževanja mater o vsem, kar se z otrokom dogaja ali lahko dogodi.
4. Sploh pa ni bilo ničesar v zvezi z Ronjo the wild one in ni potrebe, da se čutite kakorkoli prizadeti.