Pozdravljeni,

doma imamo 16 mesečnega fantka, ki že od rojstva naprej zelo rad je. Izjemno rad se je dojil, izjemno rad je pil adaptirano mleko in izjemno rad od vsega začetka je tudi običajno hrano. V višino trenutno meri 83 cm in tehta skoraj 13 kg. Teža je, po krivuljah sodeč, na zgornji meji, sicer ne izgleda predebel, ni pa ravno suhec.

Problem, ki ga ne znam rešiti, je ta, da hrane nima nikoli dovolj. Izgleda kot da ni nikoli sit. Če poje en kos kruha, bo brez problema pojedel še enega in če bi mu potem dali še enega, bi tudi tega pojedel. Septembra je pričel hoditi v jasli in edina pripomba obeh vzgojiteljic na prvih govorilnih urah je bila, da preveč poje. Že ko se pripelje voziček s hrano, ves neučakan komaj dočaka svoj obrok, ki ga zelo hitro poje in nato zahteva še enega (in nato še enega, če je treba…), poleg tega ne prenese, da ko on poje svoj obrok, njegovi vrstniki še jejo, on pa ne. Podobna zgodba je doma, ko sam praktično ne moreš pojesti nečesa, ne da bi zraven poslušal njegovo zahtevo po hrani, čeprav je sam že pojedel svoj obrok.

Naj povem tudi, da ima naš fantek pogosto zelo mehko blato in ravno zdaj čakamo na izvide od gastroeneterologa – po njegovih besedah gre najverjetneje za alergijo na hrano, vendar še ne vemo, na katero.

Morda se vam vse skupaj zdi banalno, ampak mene kot mamo vse bolj obremenjuje. Pri velikosti, sestavi in številu njegovih obrokov že od vsega začetka zelo pazim, ker je bila njegova teža že od vsega začetka med višjimi. Bojim se, da bo kdaj res debel in zaradi tega nesrečen. Vem, da bi bila njegova teža bistveno večja, če ne bi pazili, kako je. Bojim se, da njegova pretirana ješčnost nakazuje kakšno resnejšo motnjo hranjenja, ki bi se lahko razvila kasneje. Naj povem, da se partner in sama prehranjujeva normalno (prej zdravo kot ne…) in nasploh živiva zdravo, redno se ukvarjava s športom, ne posedava ure in ure pred televizorjem, nisva predebela in nasplošno v tem pogledu nisva slab zgled otroku.
Poleg tega naj povem, da se trudimo, da ne ugodimo vsaki njegovi muhi in to nam na področjih, ki niso povezana s hrano, tudi relativno dobro uspeva.

Obstaja, kakšna biološka razlaga, zakaj naš fantek tako rad je? Je možno, da je pretirana ješčnost povezana s tem, da ima pogosto driske, zaradi katerih njegovo telo ne dobi dovolj hranil in je posledično bolj lačen? Imate morda kak nasvet (vzgojni), kako postopati z otrokom? Karkoli…

Res vam bom hvaležna za kakršenkoli komentar ali nasvet.
Lp,
vesna

Pametne razlage o vzorku pretirane ješčnosti ni. Počakajte še izvide gastroenterologa, vi pa nadzorujte količino hrane in po svoji presoji omejite, če se zdi, da je pojedel preveč in prevečkrat. Po drugem letu starosti bi morda pomislili na kakšno primerno telovadbo za male otroke.

Pozdravljeni, na vas se obračam s popolnoma isto težavo kot predhodnica, zato tudi pošem pod temo. Fantek ima 14m, 84 cm in slabih 13 kg. Kar naprej je lačen in resnično nima mere pri hranjenju. Obroke mu moram odmeriti (pri tem mi je zelo hudo, ampak drugače je sposoben pojesti več kot jaz), skrivati hrano (bog ne daj, da je skleda s sadjem na vidnem), sladic mu sploh še ne dajemo, že več kot en mesec je popolnoma sam (to se je izkazalo kot zelo v redu, ker je počasneje). Kaj še lahko storimo in zakaj je temu tako? Shodil je pri 11,5 m, tudi ostali razvoj je b.p. ali pa je v določenih pogledih celo nekoliko hitrejši. Lepo spi in je na splošno dobrovoljček, ni težaven otrok. Veliko kaka, ampak je blato normalno. Hvala.

Žal kakšnega pametnega nasveta ni. Ker otrok potrebuje hranilne snovi za rast in razvoj, ne omejujemo vnosa, kot pa ste lepo napisali, lahko na tak, prijazen način kontrolirate vnos. Odlično, da je sam, s tem upočasni vnos in je prej sit (približno 120 minut traja, da občutimo sitost) in da nima slaščic. Za pitje pa samo voda. Je pač velik in močen fantek.