Možganska razdražljivost dojenčka
Pozdravljeni!
Imam 4 mesece staro hči, ki ima od rojstva (rodila sem z urgentnim CR, ker je otroku padel srčni utrip, jaz pa se nisem odpirala) možgansko razdražljivost dojenčka. Vseskozi se tudi zvija v “most” in ima rahlo na stran glavico, da o nespečnostiin joku sploh ne govorim. Zanimivo pa je, da sem za to razdražljivost izvedela šele včeraj, ko so me poklicali v ambulanto za razvojno nevrologijo (menda je bolnišnica Celje poslala izvide v ZD šele sedaj…).
No, pa ne bom se pritoževala nad strokovnostjo osebja v bolnišnici, saj so bili drugače ZELO PRIJAZNI, nihče pa mi žal ni povedal, kaj ima deklica in zakaj do tega pride! Koliko sem se presekirala zaradi nenehnega paničnega joka otroka, moje nemoči, koliko diet sem imela in kako stroge (smo mislili, da ima krče) sploh ne smem pomisliti…..
Pediatrinja me je včeraj prijazno potolažila, da to mine. Prosim pa, če mi lahko kdo pomaga in mi napiše zakaj do tega pride, kako dolgo lahko traja in predvsem, kako lahko jaz pomagam!!!!! Pediatrinja mi je rekla, da bomo mogoče morali hoditi na nevro fizioterapijo, ampak ni še 100%.
PROSIM za čimprejšnjo pomoč, saj sem čisto obupana!!!!!!!
Ko sem se končno sprijaznila, da moje dekletce pač trpi zaradi nenehnih krčev, sem sedaj izvedela še bolj “strašno” diagnozo, o kateri res nič ne vem!
Pozdravljeni, anckaf,
dojenčica je najverjetneje utrpela kakšno manjšo poškodbo zaradi pomanjkanja kisika med porodom (če sklepam, da je bil nujen CR zaradi padca srčnega utripa). Prevzdražljivost je znak, da je “nekaj bilo”, kaj točno, pa bi morda povedal tudi UZ glavice po porodu oz. se da to sklepati po nadaljnjem otrokovem razvoju. Včasih ni nič očitno narobe, pa ima otrok nevrološke težave.
Vi kar zaupajte razvojni pediatrinji, vsa vprašanja si zapišite in se pogovorite z njo, kajti tam vam bodo najbolje razložili vse vaše skrbi. Oni imajo pred seboj porodni zapisnik, potek poroda, ocene pri porodu, otrokov razvoj.
Vsekakor bo pravilni handling in nevrofizioterapija popravila čisto vse.
Draga Anckaf
Tudi mi smo nekaj podobnega prestajali. Nisem zdravnik, vendar včasih pomaga tudi, če slišiš zgodbo drugega. Tudi jaz sem imela cr, vendar vnaprej planiran. Pri naši deklici so že 2. dan opažali tremor in naredili smo uz glavice. Samo starši, ki grejo skozi to, razumejo, kaj vse se ti začne plest po glavi, ko slišiš, da je nekaj v možgančkih vidnega, kar ne bi smelo biti. pa bitjece, ki je komaj prišlo na svet, ki ga tako dolgo čakaš in upaš, da bo vse ok. UZ smo ponavljali vse do 4. meseca, do takrat pa nam nihče ni povedal, kakšne bodo lahko posledice. Pa se je nekako med 3. in 4. mesecem začelo- najprej stegovanje glavice nazaj, pa tremor, pa stiskanje pesti, pa intenzivno iztegovanje, potem trdi kolki, opažali pa smo tudi, da ji ni odgovarjalo preveč dražljajev- glasni ljudje, hrup v okolici, veliko obiskov, nenadni in neznani zvoki ipd. (to bi naj bila hiperiritabilnost). Zakaj do tega pride? Smo se tudi mi spraševali. Ne vem, če boš dobila odgovor. Veliko pa pomaga pravilen handling (je objavljeno tudi na tem forumu) in predvsem hiter. To smo ugotovili, ko smo začeli hoditi na nevrofizioterapijo- se kar pripravi, ker je naporna zadeva- najbolj za otroka, saj je pri 4 mes že navajen na nekatere svoje položaje, ki jih je treba najprej odučiti in naučiti novih. Naporno je tudi za starše in marsikateri obupajo (ps: mi smo od začetka vsi jokali, vendar sem vztrajala pri vajah, tudi če se je naša mala drla in upirala na vse moči). VZTRAJAJ IN UPOŠTEVAJ VSE, KAR TI BODO REKLI V RAZVOJNI AMBULANTI, saj tvoj otroček ne bo prvi tak primer. Boš videla- razne tete in babice in vsi bodo bolj pametni. Mi smo potrebovali kar nekaj časa, da smo zavzeli trdno stališče glede tega- predvsem pa mi je bilo najhuje, ko je kakšen pameten sosed ali kdo drug komentiral, da je dete občutljivo zato, ker ga preveč cartamo in zavijamo v vato. Ne! Čimprej svojega otroka vzami takšnega kot je, ker takšen je in mu poskušaj nuditi najbolj optimalno okolje, kakršno mu ustreza- tudi če boš kdaj koga morala zavrniti z ostrimi besedami. In še to- če rabi dosti crkljanja, božanja in nežnosti- brez skrbi, s tem tako majhnega otroka ne razvadiš! Komu pa take stvari ne prijajo?
Upam, da bo moje pisanje vsaj v tolažbo.
Le pogumno in predvsem brez skrbi (čeprav iz lastnih izkušenj vem, da je zelo težko ne se sekirat).
Tanč,
prosim, da mi razložite kako dolgo lahko ta razdražljivost traja in če je popolnoma ozdravljiva. Saj vem, da odgovora ne morete podati za mojega otroka, a vendar bi želela o tem izvedeti več teorije in možnosti, kako razdražljivost kar najbolj umiliti!!!!
Največji problem je v tem, ker dekletce ZELOOO malo spi in je nenehno utrujena! Ko ji uspe (se trudimo tudi po 2-3 ure) za pol ure zaspati (podnevi nikakor več!), se zbudi skoraj vedno z jokom in že čez nekaj časa spet mane oči, sitnari, joče…… Tudi ponoči spi nemirno, joka, stoka, po 5x na noč se zbuja…..Poleg tega ima tudi kar močne krče, ki so le še pika na I!!!
Sem že tako zbita, da nimam več idej, kako jo uspavati in kaj narediti. Ko že končno zadrema, strese rokice in se ustraši, pa smo spet na začetku……… Vsak dan premlevam, kako dolgo lahko to traja in kako naj pomagam, imam pa občutek, da dolgo ne bom več zdržala……..
Zanima pa me tudi, koliko naj bi spal skoraj 4 mesečni otrok, saj sva verjetno krepko pod mejo.
Prosim za odgovore, saj jih sama ne najdem, pediatrinja pa z mano menda sočustvuje in mi je rekla, da sem pri tako razdraženem otroku res bolj “boga”, sam to pa je tudi vse!!!
A je res vse normalno in se ne da prav nič pomagat?
Hvala
Pozdravljeni, anckaf,
možganska razdražljivost ni diagnoza, pač pa je znak. Znaka pa ne pozdravimo, dokler se ne pozdravi vzrok oz. otrok preraste težave. Sedaj je zelo težko, otroka vznemirijo-vzdražijo že najmanjši dražljaji iz okolja in vi ste že čisto na tleh. Vendar se žal trenutno ne da nič storiti (razen, če bi deklici nevrolog pediater predpisal kakšno sredstvo za umirjanje, kar je tudi možno). Trajalo bo najverjetneje nekaj mesecev, ob skrbni nevrofizioterapiji in normalnem razvoju otroka, da bo stanje zadovoljivo.
Žal ne morem reči nič pomirjujočega. Poskusite nekako zorganizirati svoje življenje tako, da kljub kratkemu spancu in vznemirjenosti že ob normalni manipulaciji, preživite predvsem vi. Vključite vašega partnerja, da vam vsaj del noči pomaga in vsaj del dneva, da se spočijete. Pomislite, da ste utrujeni in da tudi vas potem hitro vzdraži vsaka stvar. Verjamem, da je hudo, prehudo. Vse prenesemo, če imamo odziv otroka in trenutno verjetno dobite premalo odziva, da bi vam lahko bil hrana za dušo in energija za cel dan.
Kar se tiče uspavanja Ti mogoče lahko postrežem s kakšno mojo izkušnjo, za katero pa seveda ne vem, če bo držala pri Tebi. Tudi moj (danes 5- letni sin) je sodil med “možgansko razdražljive”. Rodil se je s pomočjo vakuuma po izjemno napornem porodu; imel je blago možgansko krvavitev, prejel je le K-vitamin, že po tednu dni ta je krvavitev izzvenela.
Po vrnitvi domov pa se je vse skupaj šele pričelo. Največja nočna mora je bilo uspavanje; potreboval je najmanj eno uro, da je zaspal. Kako ? Ne vprašaj: večina dojenih otrok zaspi na dojki, moj nikakor. Večina dojenčkov zaspi med vožnjo, moj nikoli. Nekateri radi zadremajo v vozičku; moj sin ga je “sovražil” in jaz z njim; še danes izgleda kot nov, ker je bil praktično nerabljen. Kaj je torej preostalo?
Po dojenju sem ga dala v otroški ležalnik in mož ali jaz sva hodila s tem ležalnikom po stanovanju tudi po eno uro in ga rahlo guncala. (Od nošnje je moža celo zasekalo v križu – še njegov zdravnik ni mogel verjeti, da je kaj takega sploh možno.) Glasbe v ozadju ni prenesel; še danes je ne mara. Nekako po 5-ih mececih sva ujela točno določen urnik, ki je moral držati do minutke. Dopoldan sva šla na svež zrak; jaz sem tiščala voziček in nesla dojenčka; ko se je pričel makedam sem ga dala v voziček in pričela voziti po kamenju, travi… Vse se je moralo dogajati zelo hitro. Makedamska pot mu je ustrezala, ker ni bila prometna, ker tam ni bilo veliko ljudi ipd. Naprej je seveda godrnjal, zatem pa se je umiril in zaspal. Ko je spal pribl. 10 minut sem ga lahko celo odnesla v stanovanje in ga odložila v zakonsko posteljo. Če se je prebudil sem ležala ob njem (tudi z vrečkami kruha, če je bilo potrebno), ga božala, mrmrala, da se spal dalje. Ves ta manever za pol urce spanja. Bog ne daj, da bi vmes zazvonil mobitel (pred odhodom na sprehod sem sklopila vse telefone, zagrnila zaveso v sobi, imela prižgan baby-fon…; skratka noro in nevrotično). Ampak če ni spal pol ure je bil nemogoč. Sama sem se zelo branila pomirjeval pri dojenčkih. Ko pa sem bila na koncu z močmi, živci, sem se enkrat pediatrinji dobesedno razjokala, da ne morem več. Napisala mu je najmanšo dozo apaurina, ki je učinkoval. Če bi se odločala danes, bi za takšno pomoč prosila že prej (predvsem nevrologa), saj sem sama hodila kasneje na posvete h klinični psihologinji, saj me je vse skupaj zelo izželo.
Odlična varianta za uspavanje se je izkazal kenguru, ne glede na deljena mnenja o njem. Moj sin je tam pri 5-ih ali 6-ih mesecih zelo mirno zaspal v kengurujčku. Seveda so bila ta začetna uspavanja vezana na naravo, svež zrak… Ko sva ujela rutino za uspavanja zunaj, sva manever prenesla v hišo. Pri 6 mesecih lahko počasi računaš tudi na “vzgojni moment”: preprosto – dojenčka odneseš v spalnico, uvedeš mehko knjigico za prelistat, mu malo zapoješ in VZTRAJAŠ debelo uro, da zaspi. Seveda je bil jok in stok, pričel se je dvigovati; takrat sem uvedla spalno vrečo. Moje pravilo pri – poudarjam možg. vzdr. otroku – je bilo, da če v eni uri ne zaspi, grem iz sobe na balkon (dihaj,,,) in ga pustim jokati, tudi kričati. Običajno je bil takrat že na smrt izmučen ( z mano vred), kot šestmesečnik je tulil 10 do 15 minut (pred enournim uspavanjem) in običajno zaspal.
Nikakor ga nisem smela preutruditi, z njim nisem hodila veliko na obiske… Ujeti sem morala dopoldanske pol urce; po 6-ih mesecih pa je tudi popoldan zaspal za debelo urco, včasih celo za dve.
Ker gre za 4-mesečnega otroka mogoče poskusi z zavijanjem v oddejice. V prostoru zasenči rolete, z mislimi odtavaj na morje in ga poskušaj uspavati. Ne upoštevaj modrih nasvetov tistih, ki so jim otroci zaspali v roku 10-ih minut.
Po 6-ih mesecih bo lažje, prisežem; vsekakor pa se ne brani pomirjeval za dojenčka, ker jih boš sicer potrebovala Ti. Moj sin jih je jemal dva meseca, in v tem času se je vidno spočil, bil bolj zadovoljen, se celo nasmehnil, sicer je le jokal,godrnjal in iskal pozornost.
Nepredstavljivo naporno; danes je povsem normalno razvit deček, velik, zvedan, zgovoren, sicer pogosto bolan (viroze ipd.), a vsaj o možganski vzd. ni duha ne sluha. Držim pesti – najprej zate, pot je še dolga, in za malčka, da bi spal, spal in se končno naspal…
Draga Amna,
hvala vam, da ste zaupali vašo zgodbo. Občudujem vas in želim, da bi premogli še mnogo energije in topline. Vaše srce je veliko.
pozdravljeni
imamo 4 tedne starega novorojenčka – porod je potekal brez zapleta (celoten porod vred z začetkom popadkov je trajal 2 uri). Prejšnji teden smo po odpustu iz neonatalne intenzivne terapije na pediatrični kliniki v Ljubljani dobili diagnozo možganska razdražljivost dojenčka.
Izvedli so ultrazvok glavice kjer so v stranskem desnem ventrinklu opazili vidno cisto v kavdotalamičnem kotu. naredili so tudi EEG posnetek možganov, ki je nakazal lahno nenormalnost na račun nerednejše nizkoamplitudne osnovne aktivnosti ter redkih ostrejših potencialov desno temporalno, sicer pa je pokazal primerno aktivnost in je bil ustrezen za starost in stanje čuječnosti.
Prav tako so bile narejene presnovne preiskave, ki pa niso pokazale nikakršnih anomalij. Otrok ima tremor, ki je zaznaven po celem telesu (od nog do glave), povišan mišični tonus (dlani ima stisnjene v pest), neutolažljiv histeričen jok. Pri dojenju vztraja nekej do 15 minut nato pa postane zelo vznemirjen zaradi česar se dokončno podoji preko flaške.
Prosimo vas za podrobnejšo razlago postavljene diagnoze? Istočasno nas tudi odkrito zanima kaj predstavlja oziroma kaj pomeni možganska razdražljivost ter na kaj vse lahko vpliva?
P.S. Ker smo zaskrbljeni bi prosili, da se nam oglasijo starši s podobnimi izkušnjami – zasledili smo nekaj starejših tovrstnih tematik…
Hvala
Možganska razdražljivost je opisna diagnoza, torej samo opiše znake, ne pojasnjuje pa vzroka. Za natančnjejšo opredelitev je potrebno poznavanje zgodovine in poteka nosečnosti, poroda, vzrokov za namestitev novorojenčka na intenzivno terapijo. Kot preb iram številne odpustnice iz porodnišnice, so ti podatki opisani v odpsutnici za novorojenčka.
Nekate5ri novorojenčki so razdražljivi tudi brez posebnega bolezenskega vzroka. So zelo občutljivi na senzorne dražljaje, hrup, svetlobo, prehitro manipulacijo, skratka vse, kar ji zmoti, povzroči jok, tresenje in če počasi se pomirijo.
Svtujem obravnavo redno v posvbeivalnici, pa tudi napotitev v razvojno ambulanto, ter nevrofizioterapevtu, da vas naučijo tehnike sproščanja dojenčka.