Spoštovani! Ali pri razvoju dojenčka obstaja tudi prehiter in otroku “škodljiv” razvoj?
Sem namreč nekoliko v skrbeh. Hči sem imela od konca 4 meseca v sedečem položaju (obložena z blazinami), saj v drugih položajih ni hotela biti. Konec 6.meseca je samostojno sedela (posedela sem jo še vedno jaz), začetek 7.meseca se je že posedla sama in se ob vsaki priložnosti ob pomoči dvignila na nogice – takoj ko je videla roke od koga od bližnjih jih je zgrabila in se začela dvigovati. V kolikor ji nismo ustregli je pokazala veliko nejevoljo. Sredina 7 meseca se je že plazila in ob pohištvu sama dvigovala ter naredila tudi nekaj korakov. V roku enega tedna, odkar je slednje osvojila, pa se že skuša odmakniti od opore in skuša samostojno stati, kar ji tudi za nekaj sekund uspe. Če jo držim za roke naredi tudi nekaj korakov.
Naj dodam, da ima že od rojstva zelo močne rokice in nogice, tudi glavico je izredno kmalu držala sama, vendar sem v skrbeh, kaj tako velika obremenitev kot je vstajanje pomeni za njene kosti, sploh, ker je hči 3 tedne prehitro rojena. K razvoju je sicer nisem nikoli “spodbujala”, je pa res, da ima zelo radoveden karakter in da se kar hitro razjezi, če ji ne ustrežemo, zato sem ji pri podvigih pomagala.
Zanima me – v kolikor otrok sam osvoji dotične korake v razvoju – ali je kljub starosti to dovoljeno ali bi jo morali za njeno dobro pri tem omejevati, jo posedati itd. ?

Gibalni razvoj se zdi pospešen. Svetujem vam, da je ne vzpodbujate in ji ne pomagate (z rokami). Naredi naj le tisto, kar zmore sama (vstajanje, stopicanje, posedanje nazaj v sedeči položaj).