
[...] Nasploh je pa splošna mentaliteta taka, da pri nas velja za zelo zaželjeno, celo med intelektulac in "kot" izobraženimi ljudmi, da se podarja zlato ribico kot darilo nekomu, ki mu želimo srečo (kakšna ironija!!!).
Kot primer tega lahko navedem citat iz članka novinarke DELA Nine Leban (naslov objavljenega članka je bil "Steklena bučka, zlata kletka" - NEDELO, Ned 06.01.2008):
Steklena bučka, zlata kletka
Ned 06.01.2008
Pred nedavnim smo na televiziji lahko opazili reklamo za nov brezplačni dnevnik in spletni portal. Oglas ima vse potrebne komponente: lepo dekle in luštkane živalce. Kar pet jih je, ki »zadovoljno« poplesujejo v bučki, ko se jim gospodična približa in odpre »najhitrejši slovenski spletni portal«. Bitjeca so zlate ribice, zadovoljne pa prav gotovo niso. Te priljubljene domače živalce namreč nikakor ne sodijo v lične okrogle posodice, kakršna je v reklami, ampak v ustrezne akvarije.
Dolgo so nam filmi in risanke prodajali podobe o ribicah v steklenih okroglih posodah. Kdo se ne spomni Ostržkovega Klea? Stereotip je res globoko zakoreninjen. Če zraven dodamo še prodajalce, ki v želji po čim večjem dobičku ali iz čiste nevednosti bučke še naprej prodajajo v ta namen, je oreh še trši. Malo je namreč kupcev, ki se pred izbiro zadostno pozanimajo pri strokovnjakih.
Zlate ribice starši pogosto podarjajo otrokom, ki si želijo hišnega ljubljenčka. Ker za psa ni ne prostora ne časa, se zdi zlata ribica poceni in preprosta rešitev. Resnica je malo drugačna. Sama ribica res ni draga, primerna oprema zanjo pa ni poceni. In kaj je primerna oprema? Na straneh spletnega akvarističnega časopisa Akvazin najdemo vse potrebne odgovore. Najmanj 120- do 150-litrski akvarij z ustrezno zmogljivimi filtri in pravo osvetljavo. Strokovnjaki so ugotovili, da so okrogle posode povsem neprimerne, ker ribico silijo k nenaravnemu plavanju v krogu. Dodaten stres ji povzroča popačena slika, ki jo vidi skozi ukrivljeno steklo. Majhna količina vode preprečuje zadostno izmenjavo kisika in ogljikovega dioksida, posledice tega pa so prevelike koncentracije amonija, nitrita in nitratov v njej. Skratka, imeti zlato ribico v takšni posodi je kruto mučenje. »Podobno bi bil videti pes s premočeno dlako, štrlečimi rebri, privezan na 20-centimetrsko verigo,« je na enem izmed forumov zapisal nekdanji novinar in novopečeni lastnik zlate ribice Dare Hriberšek, ki se je na oglas odzval v upanju, da ga bodo pristojni bodisi odstranili bodisi ustrezno spremenili. Nič takega se ni zgodilo. Na televiziji ga sicer že nekaj časa nisem opazila, ga pa še vedno vidite na omenjenem spletnem portalu, z odzivi vred, kot sta »carski oglas« in »one že vedo, kje se skriva odlična vsebina«.
Ker so zlate ribice po svoji naravi in na svojo nesrečo precej trpežne živalce, pogosto traja nekaj mesecev, preden zaradi neustreznih življenjskih razmer poginejo. Naj vam to ne bo dokaz, da se v bučki tudi dobro počutijo. Njihova življenjska doba je v optimalnih razmerah (ribnik, akvarij) namreč več deset let. Po besedah akvarista Bojana Dolenca iz podjetja Aqua Vita, d. o. o., je akvarij »dovolj velika steklena posoda, v kateri gojimo različne vodne prebivalce ustrezno njihovim življenjskim potrebam oziroma zahtevam. Skozi ravne stene akvarija vidimo predmete v naravni obliki in velikosti. Steklene krogle, v katerih imajo nekateri zlate ribice, niso nikakršni akvariji, ampak mučilnice, ki ne morejo biti v ponos lastnikom.«
Bučke niso le mučilnica za uboge živali, ampak je njihova uporaba tudi po zakonu kazniva. Pravilnik o zaščiti hišnih živali (Uradni list RS) v 8. členu namreč pravi: »Posedovanje hišnih živali je dovoljeno le, če ima skrbnik ustrezne pogoje, ki zagotavljajo dobro počutje živali, in če je v primeru živali prosto živečih vrst skrbnik predhodno pridobil dovoljenje za njihovo gojitev v ujetništvu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo narave.«
Nina Leban
Žal imamo tako mentaliteto v odnosu do živali, po eni strani jo pogojuje diskriminatoren in škodljiv antropocentričen odnos prevladujoče religije do žensk, otrok, živali in narave sploh; na drugi strani se z globalizacijo k nam širijo škodljive in zlorabljene in narobe razumljene vzhodnajše navade (Feng - shui in podobne - priporočajo zlate ribice za srečo!), da ne omenjamo anglo - ameriškega "holivudskega" kulturnega imperilaizma, ki posebej preko množičnih medijev, kot so TV in Kino namenoma poneumljajo potrošnike.
Včeraj smo bili z otroci v Koloseju, risanka Slonček Horton, in tam ima kot v večini takih risank eden od glavnih junakov (Župan mesteca v prahku) bučko z zlato ribico. Na vsakem koraku naša "kultura" prikazuje bučko z zlato ribico kot nekaj normalnega in sprejemljivega, huje je, da se to vceplja že predšolskim otrokom, tako rekoč dojenčkom. In ti otroci bodo nekoč postali politiki, župani, inšpektorj in zakonodajalci, ki jim ne bo "potegnilo", da je s tem nekaj hudo narobe.
Naj pa opozorim, da je stanje akvaristike v naših zootrgovinah na stopnji kamene dobe! Sem bil pred kratkim po Evropi v nekaj največjih zootrgovinah, celo mene, ki spremljam to področje profesionalno, me je skoraj kap. Maja meseca bo tudi zopet Inzerzoo v Nürnbergu, zootrgovinski sejem svetovnega formata, kjer bomo zopet lovili sapo ob neslutenem napredku te branže, posebej akvaristike in teraristike ter vrtnih ribnikov. V Evropi kupuje bučke z zlato ribico samo še nepismeni "spodnji sloj" ali pa priseljenci iz Turčije in Balkana! Za sodobne razmere, vivaristično gledano "Neandertalci"! V sodobnih zootrgovinah imajo nekaj sto do tisočitrske akvarije, ribnike z nekja desettisoč litri za koi krape ali jestre in nobenih bučk, plastičnih rastin in podobne "kvaristične" krame!
V naslednejm sporočilu bom objavil še enega od mojih člankov na to "večno" problematiko, upam da bodo to prebrali tudi uporabniki, kot je Oracena, lepo prosim!
Zlate ribice in bučka – trdovraten urbani mit
Bučke in premajhni akvariji brez filtra niso primeren način gojenja za zlate ribice, v takih pogojih se te ribe mučijo. Problem je v tem, da so koreslji, predniki teh umetnih pasem na nek način do neke mere dokaj odporna žival in to dejstvo se masovno zlorablja. Vendar zadnja leta predvsem pajčolanke in njim sorodne pasme zlatih rib niti niso več tako zelo odporne, kot so bile včasih in masovno poginjajo v bučkah. V takih pogojih ribe nimajo osnovnih vrstnih potreb (species verus), ki jih moramo tudi po veljavni zakonodaji o dobrobiti živali v ujetništvu zagotoviti. Premalo prostora, okroglo steklo, premalo kisika v vodi in prekoračene mejne vrednosti amonija, nitrita in nitratov v vodi – vse to povzroča ribam hudo telesne in fiziološke težave, poškodbe in kronična obolenja in trpljenje. Okrogle buče so neprimerne, ker riba stalno plava v krogu in so etologi ugotovili, da je v permanetnem stresu, "ker išče izhod, pa ga ne najde". Taka okrogla kletka je nenaravna in se riba počuti ogroženo. Prav tako vidi skozi ukrivljeno steklo popačeno sliko in ribo zunanji gibi nagonsko plašijo, ker so nenormalni. Tudi površina vode je glede na volumen pomanjšana, kar onemogoča optimalno izmenjavo kiska in ogljikovega dioksida. Držati zlato ribo v katerikoli posodi brez ustrezne močne bio- filtracije je okrutno mučenje živali, saj dušikove spojine poškodujejo škrzno sluznico rib, zastrupijo kri (methemoglobinemija) in povzročajo stalni ali akutni stres pri prizadeti ribi.Večina »ljubiteljev« se žal tega niti ne zaveda, ker mislijo, da ni potrebno za gojenje zlate ribice poznati vsaj osnov akvaristike! Ravno ta vidik je najbolj usoden in pomemben. Še bolj sporno je, da se s takim zgrešenim in nedopustnim pristopom vzgaja in uvaja v akvaristiko otroke, saj vemo, da je bučka z zlato ribico izjemno pogosto darilo za rojstni dan otroku, nekatere firme pa v pohlepu po dobičku celo organizirajo akcijo »Zlata ribica za odlično spričevalo« v sodelovanju s šolami in vzgojnoizobraževalnimi ustanovami. Zadeva je dejansko neverjetna in tragikomična, skoraj ni mogoče verjeti, da se lahko taka sramota v naši družbi dogaja in moti le peščico osveščenih akvaristov ali t.i. »živaloljubcev« (izraz je nekakšna splošna žaljivka za vse osveščene prave ljubitelje živali)! Problem je še toliko večji, ker menim, da je ravno otroke nujno potrebno pravilno vzgajati in osveščati na vseh področjih odnosa človeka do narave in živali, tudi na področju akvaristike. Opozoriti je nujno tudi na zakonodajo, na Uradni list, kjer v "P R A V I L N I K(u) o zaščiti hišnih živali" piše: " 6. člen (prodaja in podarjanje živali) (1) Živali ni dovoljeno prodajati na ulicah, tržnicah, prireditvah, po pošti ali s prodajo od vrat do vrat. (2) Živali ni dovoljeno dajati kot nagrade v nagradnih igrah ali tekmovanjih.
in 8. člen (posedovanje) Posedovanje hišnih živali je dovoljeno le, če ima skrbnik ustrezne pogoje, ki zagotavljajo dobro počutje živali, in je v primeru živali prosto živečih vrst skrbnik predhodno pridobil dovoljenje za njihovo gojitev v ujetništvu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo narave."
Tudi v tujini so v številnih državah in mestih že zakonsko prepovedali podarjanje hišnih živali, še posebej zlatih ribic.
Pets at Home, največja angleška trgovska veriga za male živali za prodajo na drobno je začela s kampanjo proti prodaji bučk in majhnih akvarijev brez filtra za zlate ribice. Eni vidijo v tem zgolj odlično marketinško potezo, saj so si pridobili pozitivno mnenje o njih tudi s strani bolj osveščenih akvaristov, po drugi strani jim prodaja večjih akvarijev z opremo in obveznim dodatkom startnih živih bakterij za "biološki zagon - ciklanje" akvarija prinese večji dohodek. Drugi menijo, da je bilo to le vprašanje časa, vsak napredek človeške družbe je počasen in dolgotrajen proces, nekdo mora pač biti prvi. Akcija imenovana "Gold Fish Tank Amnesty" je dvignila ogromno prahu v javnosti, kot vedno so mnenja skrajno nasprotujoča, a opazno je, da narašča število osvešenih posameznikov, ki zgroženi ugotavljajo, v kakšni primitivni in surovi družbi pravzaprav živimo. Gre za klasičen spopad ekonomije in etike, zaslužek pred dobrobitjo živali. Kaj je več vredno? Ali je res samo denar merilo naših vrednot? V Sloveniji žal še nismo tako daleč, a osveščanje je proces, ki potrebuje veliko časa!
Poleg zlatega koreslja, Carasusius auratus gibelio živi po ribnikih tudi neavtohtona mutacija te ribe, pajčolanka, C. auratus auratus. Ta pasma se je menda pojavila na Kitajskem v dinastiji JIN 420 - 250 let pred našim štetjem ? Carski oskrbniki so v ribnikih gojili take pasme kot dodatni užitek vladarjem, ki so živeli v "raju" in menda so imeli v ta namen celo sokole, ki so odganjali ribojede kormorane in podobno ribojedo divjačino; metode, s katerimi so povzročali take pasme raznih živali, niso za javno objavo. Če bi hoteli ujeti duh tistega časa, bi morali malo preštudirati vzpone in padce raznih dinastij, ki so se vzdrževale na oblasti z neverjetnim nasiljem ? Nekritičen vnos predsrednejveških metod v današnji civiliziran svet se mi zdi sam po sebi vprašljiv.
Nekaj ugovorov o lažnih mitih glede zlatih rib v »zahodnjaški kulturi«:
- "Zadostuje okrogla buča za zlate ribe". Narobe: voda z malo kisika se v taki bučki hitro pokvari in (pre)hitre so lahko temperaturne spremembe. Za 6 majhnih zlatih ribic potrebujemo dejansko najmaj 200 l akvarij z najmanj tremi filtri, prezračevanjem; ali pa za 10 zlatih rib najmaj 1000 l vrtni ribnik z mrežastim pokrovom (mački, ptiči, belouške...).
- "Zlate ribe ne živijo dolgo". Narobe: živijo 10 - 20 let, na Kitajskem nekatere pasme do 40 let !
- "So odporne ribe". Narobe: so izjemno občutljiva umetna pasma, dovzetna za številne bolezni...
- "So majhne in ne potrebujejo veliko prostora". Narobe: zrastejo 15 - 40 cm velike in zaradi specifične slabe prebave potrebujejo nadpovprečno veliko prostora in specialno prehrano.
Ta umetno vzgojena riba sodi le v vrtne ribnike zaradi potrebe po soncu ipd. To je hladnovodna riba in jim je poleti v stanovanju običajno pretoplo, zatradi previsokih temperatur so podvržene bakterijskim in virusnim kožnim in notranjim infekcijam, posebej pogosto imajo kronično vnetje vzdušnega mehurja, zaradi česar ne morejo normalno plavati, ampak jih nosi k površju vode; take bolne ribice se zelo dolgo in hudo mučijo, preden poginejo. Po svetu opažam, da so prišle že iz mode; mnogi jih gojijo s slabo vestjo na skrivaj!
Rešitev je v osveščanju otrok od vrtca dalje, gojiti zlate ribice kvečjemu v pravilno urejenih vrtnih ribnikih ali res ustreznuih akvarijih z vso opremo. Prepovedati je potrebno proizvodnjo in prodajo bučk in neustreznih »kompletov za zlate ribice«, plastičnih rastlin in ostale navlake, ki nima ničesar skupnega z akvaristiko. Bo pa žal trajalo še precej časa, da bo viden uspeh, vendar je potrebno povedati, da je širše gledano v zadnjih letih tako v svetu, kot tudi doma opaziti tudi na tem področju velik napredek. Svojo vlogo so odigralo mediji in predvsem internet, informacije in znanje se širijo, mladi pa tudi niso ravno neumni in povsem otopeli. Še je upanje!
Bojan Dolenc, podpredsednik »Društva osveščenih akvaristov in vivaristov Akvaviva«, Ljubljana in administrator internetnega časopisa Akvazin in foruma Mojpes.com.
Kot primer tega lahko navedem citat iz članka novinarke DELA Nine Leban (naslov objavljenega članka je bil "Steklena bučka, zlata kletka" - NEDELO, Ned 06.01.2008):
Steklena bučka, zlata kletka
Ned 06.01.2008
Pred nedavnim smo na televiziji lahko opazili reklamo za nov brezplačni dnevnik in spletni portal. Oglas ima vse potrebne komponente: lepo dekle in luštkane živalce. Kar pet jih je, ki »zadovoljno« poplesujejo v bučki, ko se jim gospodična približa in odpre »najhitrejši slovenski spletni portal«. Bitjeca so zlate ribice, zadovoljne pa prav gotovo niso. Te priljubljene domače živalce namreč nikakor ne sodijo v lične okrogle posodice, kakršna je v reklami, ampak v ustrezne akvarije.
Dolgo so nam filmi in risanke prodajali podobe o ribicah v steklenih okroglih posodah. Kdo se ne spomni Ostržkovega Klea? Stereotip je res globoko zakoreninjen. Če zraven dodamo še prodajalce, ki v želji po čim večjem dobičku ali iz čiste nevednosti bučke še naprej prodajajo v ta namen, je oreh še trši. Malo je namreč kupcev, ki se pred izbiro zadostno pozanimajo pri strokovnjakih.
Zlate ribice starši pogosto podarjajo otrokom, ki si želijo hišnega ljubljenčka. Ker za psa ni ne prostora ne časa, se zdi zlata ribica poceni in preprosta rešitev. Resnica je malo drugačna. Sama ribica res ni draga, primerna oprema zanjo pa ni poceni. In kaj je primerna oprema? Na straneh spletnega akvarističnega časopisa Akvazin najdemo vse potrebne odgovore. Najmanj 120- do 150-litrski akvarij z ustrezno zmogljivimi filtri in pravo osvetljavo. Strokovnjaki so ugotovili, da so okrogle posode povsem neprimerne, ker ribico silijo k nenaravnemu plavanju v krogu. Dodaten stres ji povzroča popačena slika, ki jo vidi skozi ukrivljeno steklo. Majhna količina vode preprečuje zadostno izmenjavo kisika in ogljikovega dioksida, posledice tega pa so prevelike koncentracije amonija, nitrita in nitratov v njej. Skratka, imeti zlato ribico v takšni posodi je kruto mučenje. »Podobno bi bil videti pes s premočeno dlako, štrlečimi rebri, privezan na 20-centimetrsko verigo,« je na enem izmed forumov zapisal nekdanji novinar in novopečeni lastnik zlate ribice Dare Hriberšek, ki se je na oglas odzval v upanju, da ga bodo pristojni bodisi odstranili bodisi ustrezno spremenili. Nič takega se ni zgodilo. Na televiziji ga sicer že nekaj časa nisem opazila, ga pa še vedno vidite na omenjenem spletnem portalu, z odzivi vred, kot sta »carski oglas« in »one že vedo, kje se skriva odlična vsebina«.
Ker so zlate ribice po svoji naravi in na svojo nesrečo precej trpežne živalce, pogosto traja nekaj mesecev, preden zaradi neustreznih življenjskih razmer poginejo. Naj vam to ne bo dokaz, da se v bučki tudi dobro počutijo. Njihova življenjska doba je v optimalnih razmerah (ribnik, akvarij) namreč več deset let. Po besedah akvarista Bojana Dolenca iz podjetja Aqua Vita, d. o. o., je akvarij »dovolj velika steklena posoda, v kateri gojimo različne vodne prebivalce ustrezno njihovim življenjskim potrebam oziroma zahtevam. Skozi ravne stene akvarija vidimo predmete v naravni obliki in velikosti. Steklene krogle, v katerih imajo nekateri zlate ribice, niso nikakršni akvariji, ampak mučilnice, ki ne morejo biti v ponos lastnikom.«
Bučke niso le mučilnica za uboge živali, ampak je njihova uporaba tudi po zakonu kazniva. Pravilnik o zaščiti hišnih živali (Uradni list RS) v 8. členu namreč pravi: »Posedovanje hišnih živali je dovoljeno le, če ima skrbnik ustrezne pogoje, ki zagotavljajo dobro počutje živali, in če je v primeru živali prosto živečih vrst skrbnik predhodno pridobil dovoljenje za njihovo gojitev v ujetništvu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo narave.«
Nina Leban
Žal imamo tako mentaliteto v odnosu do živali, po eni strani jo pogojuje diskriminatoren in škodljiv antropocentričen odnos prevladujoče religije do žensk, otrok, živali in narave sploh; na drugi strani se z globalizacijo k nam širijo škodljive in zlorabljene in narobe razumljene vzhodnajše navade (Feng - shui in podobne - priporočajo zlate ribice za srečo!), da ne omenjamo anglo - ameriškega "holivudskega" kulturnega imperilaizma, ki posebej preko množičnih medijev, kot so TV in Kino namenoma poneumljajo potrošnike.
Včeraj smo bili z otroci v Koloseju, risanka Slonček Horton, in tam ima kot v večini takih risank eden od glavnih junakov (Župan mesteca v prahku) bučko z zlato ribico. Na vsakem koraku naša "kultura" prikazuje bučko z zlato ribico kot nekaj normalnega in sprejemljivega, huje je, da se to vceplja že predšolskim otrokom, tako rekoč dojenčkom. In ti otroci bodo nekoč postali politiki, župani, inšpektorj in zakonodajalci, ki jim ne bo "potegnilo", da je s tem nekaj hudo narobe.
Naj pa opozorim, da je stanje akvaristike v naših zootrgovinah na stopnji kamene dobe! Sem bil pred kratkim po Evropi v nekaj največjih zootrgovinah, celo mene, ki spremljam to področje profesionalno, me je skoraj kap. Maja meseca bo tudi zopet Inzerzoo v Nürnbergu, zootrgovinski sejem svetovnega formata, kjer bomo zopet lovili sapo ob neslutenem napredku te branže, posebej akvaristike in teraristike ter vrtnih ribnikov. V Evropi kupuje bučke z zlato ribico samo še nepismeni "spodnji sloj" ali pa priseljenci iz Turčije in Balkana! Za sodobne razmere, vivaristično gledano "Neandertalci"! V sodobnih zootrgovinah imajo nekaj sto do tisočitrske akvarije, ribnike z nekja desettisoč litri za koi krape ali jestre in nobenih bučk, plastičnih rastin in podobne "kvaristične" krame!
V naslednejm sporočilu bom objavil še enega od mojih člankov na to "večno" problematiko, upam da bodo to prebrali tudi uporabniki, kot je Oracena, lepo prosim!
Zlate ribice in bučka – trdovraten urbani mit
Bučke in premajhni akvariji brez filtra niso primeren način gojenja za zlate ribice, v takih pogojih se te ribe mučijo. Problem je v tem, da so koreslji, predniki teh umetnih pasem na nek način do neke mere dokaj odporna žival in to dejstvo se masovno zlorablja. Vendar zadnja leta predvsem pajčolanke in njim sorodne pasme zlatih rib niti niso več tako zelo odporne, kot so bile včasih in masovno poginjajo v bučkah. V takih pogojih ribe nimajo osnovnih vrstnih potreb (species verus), ki jih moramo tudi po veljavni zakonodaji o dobrobiti živali v ujetništvu zagotoviti. Premalo prostora, okroglo steklo, premalo kisika v vodi in prekoračene mejne vrednosti amonija, nitrita in nitratov v vodi – vse to povzroča ribam hudo telesne in fiziološke težave, poškodbe in kronična obolenja in trpljenje. Okrogle buče so neprimerne, ker riba stalno plava v krogu in so etologi ugotovili, da je v permanetnem stresu, "ker išče izhod, pa ga ne najde". Taka okrogla kletka je nenaravna in se riba počuti ogroženo. Prav tako vidi skozi ukrivljeno steklo popačeno sliko in ribo zunanji gibi nagonsko plašijo, ker so nenormalni. Tudi površina vode je glede na volumen pomanjšana, kar onemogoča optimalno izmenjavo kiska in ogljikovega dioksida. Držati zlato ribo v katerikoli posodi brez ustrezne močne bio- filtracije je okrutno mučenje živali, saj dušikove spojine poškodujejo škrzno sluznico rib, zastrupijo kri (methemoglobinemija) in povzročajo stalni ali akutni stres pri prizadeti ribi.Večina »ljubiteljev« se žal tega niti ne zaveda, ker mislijo, da ni potrebno za gojenje zlate ribice poznati vsaj osnov akvaristike! Ravno ta vidik je najbolj usoden in pomemben. Še bolj sporno je, da se s takim zgrešenim in nedopustnim pristopom vzgaja in uvaja v akvaristiko otroke, saj vemo, da je bučka z zlato ribico izjemno pogosto darilo za rojstni dan otroku, nekatere firme pa v pohlepu po dobičku celo organizirajo akcijo »Zlata ribica za odlično spričevalo« v sodelovanju s šolami in vzgojnoizobraževalnimi ustanovami. Zadeva je dejansko neverjetna in tragikomična, skoraj ni mogoče verjeti, da se lahko taka sramota v naši družbi dogaja in moti le peščico osveščenih akvaristov ali t.i. »živaloljubcev« (izraz je nekakšna splošna žaljivka za vse osveščene prave ljubitelje živali)! Problem je še toliko večji, ker menim, da je ravno otroke nujno potrebno pravilno vzgajati in osveščati na vseh področjih odnosa človeka do narave in živali, tudi na področju akvaristike. Opozoriti je nujno tudi na zakonodajo, na Uradni list, kjer v "P R A V I L N I K(u) o zaščiti hišnih živali" piše: " 6. člen (prodaja in podarjanje živali) (1) Živali ni dovoljeno prodajati na ulicah, tržnicah, prireditvah, po pošti ali s prodajo od vrat do vrat. (2) Živali ni dovoljeno dajati kot nagrade v nagradnih igrah ali tekmovanjih.
in 8. člen (posedovanje) Posedovanje hišnih živali je dovoljeno le, če ima skrbnik ustrezne pogoje, ki zagotavljajo dobro počutje živali, in je v primeru živali prosto živečih vrst skrbnik predhodno pridobil dovoljenje za njihovo gojitev v ujetništvu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo narave."
Tudi v tujini so v številnih državah in mestih že zakonsko prepovedali podarjanje hišnih živali, še posebej zlatih ribic.
Pets at Home, največja angleška trgovska veriga za male živali za prodajo na drobno je začela s kampanjo proti prodaji bučk in majhnih akvarijev brez filtra za zlate ribice. Eni vidijo v tem zgolj odlično marketinško potezo, saj so si pridobili pozitivno mnenje o njih tudi s strani bolj osveščenih akvaristov, po drugi strani jim prodaja večjih akvarijev z opremo in obveznim dodatkom startnih živih bakterij za "biološki zagon - ciklanje" akvarija prinese večji dohodek. Drugi menijo, da je bilo to le vprašanje časa, vsak napredek človeške družbe je počasen in dolgotrajen proces, nekdo mora pač biti prvi. Akcija imenovana "Gold Fish Tank Amnesty" je dvignila ogromno prahu v javnosti, kot vedno so mnenja skrajno nasprotujoča, a opazno je, da narašča število osvešenih posameznikov, ki zgroženi ugotavljajo, v kakšni primitivni in surovi družbi pravzaprav živimo. Gre za klasičen spopad ekonomije in etike, zaslužek pred dobrobitjo živali. Kaj je več vredno? Ali je res samo denar merilo naših vrednot? V Sloveniji žal še nismo tako daleč, a osveščanje je proces, ki potrebuje veliko časa!
Poleg zlatega koreslja, Carasusius auratus gibelio živi po ribnikih tudi neavtohtona mutacija te ribe, pajčolanka, C. auratus auratus. Ta pasma se je menda pojavila na Kitajskem v dinastiji JIN 420 - 250 let pred našim štetjem ? Carski oskrbniki so v ribnikih gojili take pasme kot dodatni užitek vladarjem, ki so živeli v "raju" in menda so imeli v ta namen celo sokole, ki so odganjali ribojede kormorane in podobno ribojedo divjačino; metode, s katerimi so povzročali take pasme raznih živali, niso za javno objavo. Če bi hoteli ujeti duh tistega časa, bi morali malo preštudirati vzpone in padce raznih dinastij, ki so se vzdrževale na oblasti z neverjetnim nasiljem ? Nekritičen vnos predsrednejveških metod v današnji civiliziran svet se mi zdi sam po sebi vprašljiv.
Nekaj ugovorov o lažnih mitih glede zlatih rib v »zahodnjaški kulturi«:
- "Zadostuje okrogla buča za zlate ribe". Narobe: voda z malo kisika se v taki bučki hitro pokvari in (pre)hitre so lahko temperaturne spremembe. Za 6 majhnih zlatih ribic potrebujemo dejansko najmaj 200 l akvarij z najmanj tremi filtri, prezračevanjem; ali pa za 10 zlatih rib najmaj 1000 l vrtni ribnik z mrežastim pokrovom (mački, ptiči, belouške...).
- "Zlate ribe ne živijo dolgo". Narobe: živijo 10 - 20 let, na Kitajskem nekatere pasme do 40 let !
- "So odporne ribe". Narobe: so izjemno občutljiva umetna pasma, dovzetna za številne bolezni...
- "So majhne in ne potrebujejo veliko prostora". Narobe: zrastejo 15 - 40 cm velike in zaradi specifične slabe prebave potrebujejo nadpovprečno veliko prostora in specialno prehrano.
Ta umetno vzgojena riba sodi le v vrtne ribnike zaradi potrebe po soncu ipd. To je hladnovodna riba in jim je poleti v stanovanju običajno pretoplo, zatradi previsokih temperatur so podvržene bakterijskim in virusnim kožnim in notranjim infekcijam, posebej pogosto imajo kronično vnetje vzdušnega mehurja, zaradi česar ne morejo normalno plavati, ampak jih nosi k površju vode; take bolne ribice se zelo dolgo in hudo mučijo, preden poginejo. Po svetu opažam, da so prišle že iz mode; mnogi jih gojijo s slabo vestjo na skrivaj!
Rešitev je v osveščanju otrok od vrtca dalje, gojiti zlate ribice kvečjemu v pravilno urejenih vrtnih ribnikih ali res ustreznuih akvarijih z vso opremo. Prepovedati je potrebno proizvodnjo in prodajo bučk in neustreznih »kompletov za zlate ribice«, plastičnih rastlin in ostale navlake, ki nima ničesar skupnega z akvaristiko. Bo pa žal trajalo še precej časa, da bo viden uspeh, vendar je potrebno povedati, da je širše gledano v zadnjih letih tako v svetu, kot tudi doma opaziti tudi na tem področju velik napredek. Svojo vlogo so odigralo mediji in predvsem internet, informacije in znanje se širijo, mladi pa tudi niso ravno neumni in povsem otopeli. Še je upanje!
Bojan Dolenc, podpredsednik »Društva osveščenih akvaristov in vivaristov Akvaviva«, Ljubljana in administrator internetnega časopisa Akvazin in foruma Mojpes.com.
*************************************************************************************
www.mgc-bistrica.si
Nihče ni tako bogat, da ne bi koga potreboval in nihče tako reven, da ne bi bil nekomu potreben.
https://www.facebook.com/med.over.net
www.mgc-bistrica.si
Nihče ni tako bogat, da ne bi koga potreboval in nihče tako reven, da ne bi bil nekomu potreben.
https://www.facebook.com/med.over.net