Kako naj naučim psa, da ne bo "norel" in trpel?
Chiqua
Kako naj naučim psa, da ne bo “norel” in trpel?
Kako naj naučim psa, da ne bo divje lajal in trpel, ko grem iz avta, ker ga pač ne morem vzeti s seboj? Npr. kratki nakupi v »trgovinah z bolhami« ali drugi opravki.
__-_-_-_
Za tiste ki imate čas in voljo … spodaj obrazložitev.
Chiqua je cca. 4 letna cca 2 kg york-ica.
Praktično je ne vodim posebej na sprehod. Vedno jo vzamem s seboj, kamorkoli grem.
Marsikaj se je (sama) naučila.
Ima nekaj svojih muh. Npr. kadar hodi(va) po Ljubljani in ni na vrvici si prometne predpise (včasih) po svoje razlaga, a pravzaprav nikoli tako, da bi bilo nevarno.
Do danes je divje lajala, ko je šel kdo drug od doma.
A je pomagalo to,
da je dal tisti, ki je šel od doma,
»roke u vis« in je ponavljal »chiqua v redu je, saj pridem«.
Do sedaj je to »funkcioniralo« samo pri meni.
Drugi pa niso verjeli, da bi to lahko bilo to. In je bilo.
Zakaj se je to pes moral-a naučiti.
Ker lajanje zgodaj zjutraj ali pozno zvečer hudo odmeva po stopnišču itd. Ni fajn vse kar sledi.
Nikakor pa me pes ne more ipd. v miru počakati v avtu. Umiri se šele po kakih 10-ih minutah.
Takoj, ko zmanjšam hitrost ali si odpnem varnosti pas ali ugasnem trupa ali zategnem ročno začne divje lajati cviliti skakati, dokler ni povsem prepričana da bo lahko šla zraven.
Ne ne spomnim se, da bi imela s čakanjem v avtomobilu kako negativno izkušnjo.
Nobena stvar, ki sem si jo do sedaj izmislil (prebral itd.) ne »pali«.
Poizkusil sem tudi s priboljškom, ki ga jaz (so ga pa drugi) sicer nikoli nisem »uporabljal«.
Sedim, pes »nori«. Ko se umiri in utihne, mu dam priboljšek. Niti povoha ga ne! Ko se premaknem se norenje/trpljenje ponovi.
Poizkusil bom še s pomočjo mačka.
Vse najboljše ob “predvčerajšnjih” praznikih!
Želim nam, da bi tudi za 56. obletnico komandirali in kolendowaly v slovenščini in ne v arabščini!
Tvoja tema se bere kot provokacija. Kljub temu pa si napisal nekaj stvari, ki se dogajajo drugim lastnikom psov.
Pri takih težavah kot jih ti opisuješ in takšnemu reagiranju, kot vi v družini reagirate, žal ne morem nič na dolgo in široko obrazložit. Kratkomalo: pes sploh ni vzgojen, totalno nevzgojen, s težavo ločitvene tesnobe, ki je nikoli niste niti poskusili razrešiti …
Tak pes je že skoraj povsem zafuran in uničen. Tu pomagajo samo INDIVIDUALNE ure v eni od boljših pasjih šol, ki se preverjeno ukvarjajo s pozitivno motivacijo! Pa nobene klasične metode ali agresivne metode, sicer boste naredili pošast iz psa, če ne bo že prej zaradi nevzgoje pes postal velika težava – pa tu sploh ne mislim na lajanje.
Torej pot pod noge in v pasjo šolo na individualno obravnavo k inštruktorju.
Meni se tudi zdi , da neke vzgoje ni ravno imela psička, tudi jaz imam psičko, stara je 5 let in je iste pasme . Naša psička je bila že od majhnega žal ali ne žal par uric na dan sama , tako da se je navadila, da gremo in vedno tudi pridemo . Lajala ni nikoli , vsaj sosedje nič niso rekli, poleti ko je pa na terasi pa itak laja , ko opazi da so zunaj drugi psi.
Jaz se s saho v avtu ne vlačim, ko grem do trgovine ali po opravkih ampak grem z njo na en zelo dolg sprehod v naravi , jo imam na povodcu , ker je svojeglava , ko si neko pot zapiči tja rine pa da je nevem kaj . Sicer je ubogljiva , vse razume , samo govorit ne zna 🙂 psa je treba učiti in trenitati od majhnega , takrat je pomebno , kasneje je potem prepozno .
Res mogoče kakšne učne ure , lahko se verjetno tusi z veterinarjem pogovorite , mogoče vam da lahko tudi on kakšne koristne nasvete . Laja verjetno , ne bom pa trdila , da je tako, ker enostavno ni navajena biti sama doma . To njihovo cviljenje in lajanje je včasih lahko tudi izsiljevsnje , tako za hrano in za ostale stvari . Včasih moraš biti bolj trden in ne popustiti naučiti pa se tudi psa poslušati in ga slišati kaj želi s tem lajanjem in cviljenjem in “ tečnarjenjem “ povedati .
Aja , še to , za vožnjo v avtu, pravijo , da znajo biti psi v avtu nemirni , ker jih je strah , sploh yorkiji so taka pasma , da jih je vsega strah , da se dostikrat tresejo v avtu ali če jih želi nekdo pobožati , ki ga oni ne poznajo . So bolj plašni a vendar pogumni . Z njo grem z avtom samo kakšne res občasne kratke relacije, če mora k frizerju , npr. In ji že v avtu govorim , da greva k teti , da jo bo strigla , da bo lepa , malo jo pobožam in se vleže in umiri . Ko grem iz avta se samo dvigne na tačke , da gleda čez šipo okna in konaj čaka , da ji odprem vrata , nič pa ne laja ali cvili ipd. No to sem še hotela dodati , zdaj sem pa že predolga . Upam, da je to kaj v pomoč.
Yorkiji plašni psi?
Mogoče nerodovniški, načeloma pa to ne sme biti niti živčen, niti plašen pes. Obrnite se na gospo Tino Goričan, ki je vurediteljica te pasme pri nas. Poznam kar nekaj mladičev iz njene vzreje, pa o plašnih (niti o živčnih) jorkijih ne morem govoriti.
Navajanje psa na avto: psa moramo že kot mladička navaditi na vožnjo v avtomobilu in v rednih časovnih razmakih to ponavljati. Noben pes ne uživa v vožnji, vendar se jih da tako kot marsikaj druga navaditi na vožnjo.