Pozdravljeni!
Imamo 4 mesece staro bostonsko terierko. Že kmalu po prihodu k nam je praktično vsak dan bruhnila brikete, takrat je imela Royal Canin. Začeli smo ji dajati manjše porcije 4-krat na dan (prej 3-krat). Počasi smo tudi zamenjali brikete za Barking Heads. Bruhanje se je umirjalo, ne pa povsem prenehalo. Opazila sem, da bruhne, potem ko se npr. po jedi napije še vode. Zdaj pa se je dvakrat tudi zgodilo, da je bruhnila (in to kar trikrat v pol ure), potem ko smo prišli domov, ona pa je bila sama doma približno 4 ure (v kletki, s prižgano lučjo in TV-jem). Spomnila sem se, da mi je že ena gospa z bostonko pravila, da tudi njihova psička bruha, če je vznemirjena, če je sama več kot 2 uri na primer.
Sicer je normalno živahna, kakšen dan tudi čez dan veliko spi, kakšen dan pa ne, vidim, da zdaj popije več vode naenkrat kot prej, vendar potem velikokrat bruhne vodo z briketi ( tudi če je od hranjenja že več časa, tudi 3 ali 4 ure).
Vidim pa tudi, da je zelo navezana na nas, še najraje spi podnevi z nami na kavču, ponoči pa spi v kletki.
Prosim za vaše mnenje, tudi glede hoje po stopnicah, zdaj je namreč pogruntala, kako to gre. Živimo v hiši, do kdaj ne sme hodit po stopnicah?
Hvala!

Joj, pa kje ste vi to psičko kupili? Kaj vam je to vzreditelj psičke dal takšna navodila glede prehrane in vzgoje?
Najprej bo potrebno vzeti vsaj kakšno knjigo ali dve s strokovno literaturo o psih, prav tako pa pojdite v pasjo šolo, kjer vam bodo lahko inštruktorji svetovali še pri dodatnih vprašanjih glede vzgoje (puščanje psa samega doma).
Hkrati vam pa polagam na srce, da se povežete s klubom za pritlikave pasme, kjer so tudi vzreditelji vaše pasme in se z njimi pogovorite o perečih težavah. Njihove izkušnje so bolj merodajne kot od laičnih lastnikov posameznih psov.

Iz opisa verjamem, da želite za svojo psičko najboljše, ampak ste očitno pridobili napačne podatke oz. marsičesa vam niso povedali, in zato delate nekaj napak, ki lahko vplivajo na zdravje psa.
Psi do 6 meseca starosti morajo dobiti od 3-5 manjših obrokov na dan (zelo odvisno je od višine in rasti psa, od samega bioritma in zdr. težav). 3 obroki so za vašo psičko odločno premalo oz. ena porcija je prevelika za tako mladega (in majhnega) psa. Priporočam, da se držite režima 4 obrokov na dan v manjših količinah do vsaj 6 meseca in potem poskusite preiti na 3 obroke dnevno. Nič ni narobe, če prehod na manj obrokov traja dlje kot pri drugih psih. Prav tako se lahko zaradi majhnosti psa pripravite, da bo pes dobival 2 obroka dnevno tudi v odrasli dobi. Pravzaprav je tako, da en obrok v celem dnevu razporedimo in ga damo psu kot priboljške za želeno vedenje, s čimer že pravzaprav vzgajamo psa. Drug obrok pa dobi pes v celoti pozno popoldan in zvečer – če govoriva o odraslem psu. Pri mlajšem seveda naredimo podobno (en obrok zdevamo psu iz roke, po koščkih kot nagrado za želeno vedenje oz. uboganje ukazov. Drugo kar morate paziti je, da pes po hrani POČIVA. Torej, najprej psa peljite na sprehod (lahko se tudi igrate pred jedjo), nato pripravite hrano (v tem času se bo pes že nekoliko umiril) in mu nato date hrano. V tem času lahko izvajate super vajo za ukaz “prostor”, ko mora pes na svojem odrejenem mestu počakati – kasneje v življenju tako na prostem kot doma zelo pripravna vaja. Po jedi lahko sicer peljete psa ven, če veste, da se po jedi pogoso iztreblja (in ga še učite sobne čistoče), vendar to ne sme biti skakanje in norenje. To morate psu enostavno preprečiti. Zakaj? Pes po jedi mora nekaj časa počivati, saj se ob preveliki telesni aktivnosti lahko zgodi zasuk želodca. Če do tega pride, imate namreč ca 30 min časa, da pridete do veterinarja, ki bo psa nemudoma operiral, sicer zasuk želodca pogosto vodi v smrt. Pri nekaterih psih se zaradi prevelike količine obroka (in divjanja po obroku) lahko začne proizvajati tudi pretirana količina kisline v želodcu. Psi bruhajo, se spahujejo ali glasno kašljajo. Ne bom posebej pisala, kako boleče je to za psa, najhuje za vas je, da morate prav tako nemudoma iti k veterinarju, kjer dobite pasto ali tablete (pes poje), ki naredi oblogo na želodcu. Ob tem ne pozabite, da ko se to enkrat zgodi, se bo vedno ponavljalo in lahko pripravite ogromen znesek denarja za nakupe past, posebne želodčne diete (Royal Canin), in obiske pri veterinarju. Pri tem je potrebno tudi paziti, da pes ne je slane ali začinjene hrane, kar pomeni nobenih priboljškov (razen pasjih izdelkov), hranjenje od človeških obrokov pa je PREPOVEDANO! Saj naš način priprave prehrane ni primeren za psa! Kadar pes je “naše jedi”, pa četudi sam košček … lahko dobi težave s kislino ali bruhanjem. Vem, da zna biti moteče, kadar je v družini kdo, ki tega ne upošteva. Prav tako hranjenje z nekaterimi živili (čokolada, čebula, kostanj, oreščki, …), za katere si lahko pogooglate na speltu, katerih pes ne sme zaužiti. Če opazite, da pes bruha, kadar se napije vode, potem mu ponudite najprej obrok, ki ga pustite 15-20 min. Ta čas vodo umaknete in mu jo ponudte pol ure po obroku, ki ga kasneje prav tako umaknete, da pes nima hrane ves čas na voljo. Pes mora imeti sicer ves čas na voljo vodo, da ne pride ravno do tega, da najprej ne pije pol dneva, nato pa spije celo posodico. Pri tem lahko začnete učiti psa na ukaz: pij vodo … in ga s tem ukazom večkrat med igro ali po kativnsotih pripravite do pitja vode, ko opazite, da je žejen, pes pa samostojno ne gre piti vode. Saj je tudi to eden od pripravnih ukazov, ki jih mora pes poznati.
Bruhanje/lulanje … ob vznemirjenju. Res je, psi v stanu vznemirjenosti lahko celo polulajo ali pobruhajo. Najprej pojdite v kakšno dobro pasjo šolo (ki dela s pozitivno motivacijo), da vam pokažejo, kako se psa nauči počakati sam. Vaš pes je preveč vznemirjen ob vaši vrnitvi oz. ponovnem združenju z vami, kar pomeni, da boste morali nekaj časa in energije posvetiti temu, da mu zmanjšate ločitveno tesnobo. Prav tako, naj pes ne je v času ko vas ni, da ne bo prišlo do burhanja.
Hoja po stopnicah: pri večjih pasmah se priporoča nošenje po stopnicah do 6-7 meseca (ko zaradi teže psa to ni več priporočljivo izvajati zaradi naših hrbtenic), sicer pa do starosti, ko pes popolnoma telesno odraste, kar je pri tako majhnem psu do 3 leta povsem možno izvajati (majhna pasma). Namreč pes ni naravno zasnovan za hojo po stopnicah in se v izogib težavam s sklepi, tudi displazija in težave s pogačico pri majhnih pasmah, svetuje nošnja po stopnicah namesto samostojnega gibanja v prvih treh letih. Sama pri majhnih pasmah (yorkshire terieri, jazbečar in coton de tulear) izvajam naslednje: 2-3 stopnice na sprehodu skozi mesto opravijo psi samostojno, blokovske in ostale stopnice pri št. nad 3-4 pa so psi nošeni vsaj do 3 leta starosti, če so stopnice strme pa pri zelo majhnih psih tudi kasneje v odrasli dobi. Odvisno od psa.
Kot pišem, boste morali še kar veliko časa posvetiti učenju nekaterih ukazov, preprečevanju problemov (ločitvena tesnoba), učenju poslušnosti (da preprečite norenje psa). Prav tako vam svetujem, da greste do veterinarja in mu poveste za težave z bruhanjem – naj preveri in po možnosti izključi morebitne zdravstvene razloge za bruhanje. Povežite se z vzreditelji bostonskih terierjev, saj ti ljudje res veliko vedo o sami pasmi. Ne poslušajte ljudi, ki so lastniki, o sami pasmi pa morda ne vedo več kot o svojem lastnem psu, saj so tudi znotraj pasme pri posameznih psih razlike. Sploh pa če ne veste, ali gospa govori o rodovniškem psu in ali je o teh zadevah govorila s svojim vzrediteljem.
Če bodo težave z ločitveno tesnobo prehude, se morate zavedati, da v takem primeru odpade puščanja psa samega doma, pa tudi če samo za pol ure. V takem primeru bo potrebno najti osebo za varstvo psa, kar je žal tudi finančni strošek, ampak predvidevam, da vam je to bilo jasno že pred odgovornim nakupom psa, da lastništvo psa lahko privede do nepredvidljivih stroškov. Žal v nekaterih primerih ni druge rešitve, kot stalna prisotnost človeka in bi v takem primeru puščanja psa samega to pomenilo mučenje živali.
Srečno, če se bodo porajala še kakšna vprašanja, pa napišite!