RES SI ŽELIM KUŽKA
Reeeeeeeees si želim kužka in vem da bi mu bilo pri meni lepo, saj bi se mu posvetila, ga vodila na redne preglede, se veliko ukvarjala z njim in ga ne bi pustila ob strani če se mi naprimer ne bi dalo na sprehod.
Stara sem 11 let in živim v prvem nadstropju bloka (prtličje, prvo nadstropje). Okolica ni preveč prometna in blizu imam kar dva gozdova kamor bi kužka lahko vodila na sprehode. Sicer treniram ples in imam redne treninge. Vendar pa imam urnik bolj natrpan samo pred tekmami kar pa je le 2x na leto. S šolo nimam problemov.
Imam pa težavo saj ne uspem prepričati mami da bi lahko dobila kužka. Najprej ga ni želela, ker ji je bilo težko po izgubi 17 letne muce na katero sva bili obedve zelo navezani. (sicer ima rada živali) Nato je govorila o denarnem problemu in kdo ga bo vodil na sprehode. Zdaj pa mi ga ne dovoli ker pravi da se ga bom naveličala. Tati si želi, da bi dobili kužka (tudi on ima zelo rad živali) in je tudi rekel da če ga bomo bo tudi on sodeloval pri sprehodih in podobnem.
Vsi prijatelji, sosedje, znanci, celo moje učiteljice prepričujejo mojo mami in pravijo da sem pripravljeno, mami pa jim reče da se vsi otroci naveličajo. Ampak jaz vem da se živega bitja pač ne moreš kar naveličati in sem pripravljena za kužka tudi nehati trenirati ples in vložiti vanj ves svoj denar, ki ga dobim za rojstne dneve (1100€). Res ne vem več kaj naj storim. Prosim pomagajte! Ne ozirajtese na to koliko časa tema že ne bo aktivna. Hvala res hvala že vnaprej za vse nasvete!
Nasvetov, kako prepričati prepričano mamo, ni.
Pri 11 letih ti pač ne moreš odgovarjati za psa, kot to mora mama za tebe (in bi tudi za psa morala). Če do česa pride, bi tvoja mama plačevala drage odškodnine. Mama ima prav, pes stane in to precej več kot mačka. Pa že mačke so lahko zelo drage, če kupiš pasmesko oz. če res skrbiš za njo tako kot se spodobi (in ne tako kot ljudje delajo z mačkami, kot da so potrošni material).
Pri 11 letih verjetno nisi fizično sposobna obdržati kaj več kot kakšnega pritlikavega psa. Pa še to ni nujno, da bi zmogla celo pritlikave pasme obdržati na povodcu in pod kontrolo. Psa je potrebno kupiti, cene so okrog 1000 eu samo za psa. Nekatere pasme (labradorc) stanejo tudi nekoliko manj, ampak moraš zelo paziti, da kupiš psa iz dobre linije. Posvojeni psi stanejo sicer manj, je pa priporočeno delati z njimi ogromno, kar ti ne moreš zaradi šole in treningov. Pes zahteva celodnevno oskrbo in čas lastnika. Ko si ti v šoli in na treningih, mora pes nekje biti in to pod nadzorom. Prav tako je težava dopust – tvoji starši bodo morali drago plačati, če boste psa vzeli s seboj na dopust, po drugi strani pa tudi varstvo psa med vašo odsotnostjo stane ogromno. Računaj 20 eu na dan, torej če ste na dopustu 7 dni, je to samo za psa 140 eu.
Pri tvoji starosti za psa ne bo pomembno samo, da ga pelješ na sprehode, ampak da opraviš tudi kakšno pasjo šolo z njim. Preko interneta to žal ne gre. Tečaji so zelo dragi, pa še sploh nisem začela pisati o ceni vsakodnevne nege. Enkrat na leto imaš rojstni dan, če si enkrat imela srečo in dobila 1000 eu, je veliko. Ampak to ti na letni ravni (vsak mesec, vsak teden) ne bo zadostovalo za oskrbo psa. Sploh če se ti zgodi taka nesreča, kot se je kolegici: pes je en trenutek nerodno skočil na sprehodu in ga je že imela pri veterinarju. Samo operacija je stala 500 eu. Kje je tu cena 3 pregledov? Rentgen 2x? Sanitarni pripomočki? To vse stane. 1000 eu lahko mimogrede daš samo za veterinarja v enem mesecu, tako kot je kolegica.
Če mama ni pripravljena, da te finančno podpre pri tem projektu – potem boš zelo težko prepričala za nabavo psa. Sploh ker pes res ni štruca kruha, ki se ga kupi preko interneta ali oglasnikov. Že če se vsi skupaj odločite za nakup, se lahko zgodi, da boste na pravega psa čakali tudi celo leto. In pes žal ni igrača, ki bi ga človek odložil na polico, ko gre v šolo ali na trening.
Čez tri leta boš šla v srednjo šolo, čez kakšnih 7-8 pa na višjo oz. fakulteto. Če v enem letu kupite mladiča (pač psa ne moreš kupiti kar jutri), potem računaj, da bo ta pes 15-20 let z vami. Se boš odpovedala željeni srednji ali višji šoli, če ne boš mogla oditi v drug kraj in tam preživeti 5 dni na teden – roko na srce kar nekaj dijakov in skoraj vsi študenti so čez teden odsotni zdoma. Kdo bo pa skrbel za psa ta čas? Mami in ati? Torej, ti si želiš, da bi vaša družina imela družinskega psa, s katerim bi se ti veliko ukvarjala.
Sama psa niti uradno niti moralno ne zmoreš imeti, ker pri 11 letih pač še ne znaš nositi take odgovornosti (ugriz, povzročitev prometne nesreče, napad drugega psa na tvojega). Če pa praviš, da je ati pripravljen skrbeti za psa (in upam, da se zaveda, kakšna je to odgovornost), potem pa njega lepo prosi. Zakaj si pa ati ne upa mami zoperstaviti in da bi se on pogovoril z mamo?
Hvala za odgovor. Pozabila sem napisati še nekaj podatkov.
Kužka si želim že od malega, a ga nismo dobili zaradi muce. Da gre za vse štirinožne prijatelje veliko časa in denarja dobro vem, saj je imela naša mačka pri 4 letih akutno odpoved ledvic in smo jo vsaka 2 tedna vodili na preglede, infuzijo in te zadeve, ki so nas stale ogromno.
Moj tati je kot majhen imel psa. Je brezposelen in ima tako čas da bi zjutraj on peljal kužka na sprehod, poleg tega pa ima tudi vrt kjer so trije muci za katere skrbi (vsi so se priklatili in imajo zdaj 3, 1 in pol leta) in tja hodi dvakrat na dan- se pravi da bi se lahko kuža tudi tam malo razgibal in poigral. Seveda to ne pomeni da bi odpadla vsaj dva daljša sprehoda na dan. Zadnje čase se tudi tati zelo trudi za kužka in prav vsako priložnost izkoristi da ga omeni in s tem malo špikne mami.
Zdaj si je mami za izgovor proti kužku vzela še izpadanje dlake – že celo življenje ima mačke in tudi naši prejšnji je je veliko izpadalo.
Upam, da vam te informacije kakj koristijo! Hvala že v naprej za vsa mnenja!
Še enkrat: kdo bo plačal za vse preglede, odstranejvanje zunanjih in notranjih zajedalcev vsake 2-4 mesece, hrano, priboljške, oprsnice, povodce, pasjo šolo, morebitno škodo, ki jo bo pes povzročil … ??? Sploh če je ati brezposelen in mama edina, ki dela (in vse to tudi financira), predvidevam, da nimate ravno veliko denarja za na stran. Kaj bo s kastracijo/sterilizacijo, izredne obiske veterinarja … ???
Zanimivo, da vam veterinar še ni nič rekel. Kam pa to hodite pse cepit? Že nekaj časa namreč velja, da se pse cepi enkrat na leto (prej je bilo pa na 3 leta). Seveda so “zdravi”, ko pa ne bodo več, bodo pa dobili kroglo v glavo. Kaj pa notranji zajedalci? Klopi in bolhe niso nič proti temu, kar naredijo notranji zajedalci lahko psu.
Tudi meni se zdi vaša izjava zavajujoča!
Imate srečo, da so psi zdravi….
Marsikateri pes (in hkrati lastnik) pa nima te sreče. Stroški vet-ov pa so astronomski!!!
Jaz trdim, da je pes luxus! In če ima človek komaj za svojo eksistenco, se mi zdi skrajno neodgovorno nabaviti še žival.
Res je, da so tudi fixni stroški za oskrbo živali lahko kar različni: odvisno katero vrsto hrane kupujete, koliko in kakšne npr. ovratnice, povodce in ostalo opremo kupujete.
A še vedno…. Npr. foresto za male pse je cca 30 eur!! Jaz imam 2 psa, je bil ta strošek seveda dvojni.
Cene tečajev, šol…. tudi niso zanemarljive! Če se prav spomnim, sem zagotovo le za igralne urice in osnovni tečaj zmetala cca 500 eur/psa. Sploh ne računam stroška bencina in amortizacije avta za pot.
Skratka….. žival (ne le pes) je luksus in draga uporabnica; svetujem ti, da začneš varčevati denar vsaj za nakup kužka. V letu, dveh, treh – bi se že mogla nabrati lepa vsota. V tem času pa študiraš kinološko literaturo, morda greš pogledat’ na kak tečaj, razstavo….
Potrpljenje je božja mast!
DObila bom kužija! Zamenjala sem plesni klub, ki je sedaj bistveno cenejši in imam do njega kakšne 10min. s kolesom. In čeprav je tati brezposelen dobiva 200€ na mesec, moja mami pa ima plačo okoli 1800€.
Imam pa nova vprašanja; Zanima me ali je primernejši pasemski pes (vem, da je rodovnik obvezen, saj sem prebrala veliko člankov na to temo) ali mešanček? In vesela bi bila, če mi kdo priporoči kakšno kvalitetno firmo hrane in pasjo šolo.
Ker pa me je socializacije psa malo strah, saj nočem, da bi bil moj kuža nevzgojen in moteč za sosede in ostalo javnost, bi prosila še, če imate s tem izkušnje in bi mi lahko povedali za najpogostejše napake skrbnikov.
Hvala za vse odgovore!
Čestitam za odločitev. Resnično upam, da ste -cela družina- soglasno sprejeli odločitev, da v dom sprejmete kužka.
Pasemskega ali mešančka…. če nimaš določenih preferenc in eksplicitnih želja, kaj naj bi s kužkom “usmerjeno” počela (v takih primerih je še kako pomembno, da vzameš pasmo oz. celo določeno paritveno kombinacijo, za katero se vsaj približno vedo karakteristike) je pravzaprav vseeno. Seveda pri odločitvi za mešančka točno ne veš, kakšnega izgleda, višine in teže bo… A različnih (po velikosti, starosti ipd) kužkov je po zavetiščih ogromno in tudi izbira je ogromna.
Vse ostalo je pravzaprav isto…. skrb, nega, vzgoja: rodovniški ali mešanec. Potrebe imajo iste!
Absolutno priporočam obisk pasje šole! Tam te bodo (ne kužka, pač pa tebe) podučili in usmerjali, kako vzgajati, na kaj biti pozoren…. Že pred nabavo kužka greš lahko v šolo pogledat’, kakšen je njihov sistem šolanja. Na spletu najdeš podatke o pasjih šolah, ki so v bližini vašega doma.
Sicer pa človek nikdar nima dovolj znanja. O ničemer. Zato ti priporočam: brati, brati, brati…. se izobraževati. Knjig na temo vzgoje psov je ogromno. Pojdi v knjižnico in si sposodi, preberi. Preglej forume, kjer tudi veliko piše o vzgoji oz. o stvareh, ki te zanimajo.
Ste razmišljali o terminskem tajmingu, kdaj boste kužka vzeli? Morda bi bil smiseln čas po koncu tega šolskega leta? Da boš (sploh na začetku) imela resnično ves čas na razpolago, da se mu posvetiš….
Hvala Motorola!
Trenutno razmišljamo bolj v smeri pasemskega psička, saj si želimo kužka dobiti že kot mladička, da ga socializiramo tako kot je prav. Nagledanih imamo nekaj pasem… : kavalirčki (so mi morda najbolj ljubi, a piše da imajo kar nekaj zdravstvenih težav), šetlandski ovčar (ampak ga še nisem raziskala, ker sem ga ravno danes odkrila, je pa mešan s kavalirčkom in pomerancem), mami so med ljubšimi še šicuji in maltežani. Če imate s katero od pasem izkušnje prosim, nam malo svetujte, sicer pa lahko predlagate tudi kakšne druge pasme in dobre vzreditelje.
Berem pa ZELO, ZELO veliko že skoraj eno leto si redno sposojam revije Moj pes, pa tudi prijateljice mi posodijo kakšno knjigo. O vzgoji psa vem že kar precej vsekakor pa se vedno naučim kaj novega.
To, da v pasji šoli učijo tebe in ne kužka pa že zelo dobro vem.
Hvala za vse odgovore, prosila bi pa șe za kakšne nasvete o hrani! 😉
Živjo! Očitno se zares odgovorno pripravljaš/te na sprejem novega družinskega člana! Bravo, prav je tako! Kužiji so krasni, luštni, simpatični…. sama si ne predstavljam življenja brez njih (imam 2 kužka). A je dejstvo, da spremenijo družinsko dinamiko, nam (vsaj na začetku) precej obrnejo življenje na glavo. 🙂
Super, če se odločate za pasemskega kužka. Tudi sama imam 2 pasemska. Pa da ne bo pomote…. prav za vsakega kužka je potrebno poskrbeti z isto mero odgovornosti, ljubezni: ne glede na to, ali je rodovniški ali mešanček!!!!
Vsekakor pa svetujem, da se pri izbiri resnično osredotočate predvsem na zdravje; torej zdravstvene teste staršev mladičev. Dober in odgovoren vzreditelj ti bo predložil in pokazal vso dokumentacijo testov, ki so bili opravljeni pri starših mladička.
Meni so kavalirji grozno všeč. Je pa res težava glede zdravja. Sploh srček zna biti problem. A z obilico raziskovanja dobrih vzrediteljev sem mnenja, da lahko najdeš dobrega in odgovornega vzreditelja!
Šeltiji so mi osebno strašno simpatični kužki. Kar sem jih srečala, so prav prijazni…. Vem, da jih je kar nekaj agilitašev. Tisti so sicer manj odlakani. Sicer se pa kaj dosti nisem poglabljala v karakter šeltijev. Vem, da je nekaj vzrediteljev v Sloveniji….
Jaz nimam maltežana, a vseeno podobno pasmo – bišona. So simpatični, nekonfliktni kužki, brez posebnega nagona za lov. Meni osebno je to pomembno, ker veliko hodim v hribe, gozd in bi bilo neugodno, da bi pes zbežal za sledjo divjadi….
Bi pa izpostavila še eno zadevo, ki se mi zdi pomembna: nega dlake… kužki, ki si jih uvrstila v izbor (no, predvsem matežan, shih tzu – za dlako šeltija ne vem) potrebujejo veliiiko nege; sploh, če imaš psa “v dlaki”, torej ga ne strižeš. Torej je potrebno kužka že kot mladiča navaditi na česanje. Resnično se je potrebno zavedati, da si je treba praktično vsak dan vzeti čas za česanje…. Sploh ko je slabo vreme (blato, mokrota) si lahko predstavljaš, kaken psiček pride iz sprehoda. 🙁 Tako da je smotrno razmisliti tudi o tem vidiku pri odločitvi pasme.
Pozdravljeni!
Hvala za odgovor. Tati je omenil, da bi bilo kužka morda bolje povabiti v nov dom sponladi, saj so takrat daljši dnevi in bi kuža lahko bil več zunaj (seveda to ne pomeni, da bo pozimi samo v stanovanju), brez da bi nas in njega preveč zeblo. Seveda pa vemo, da bo tako ali tako enkrat prišla zima.
Če imate glede tega kakšne pametne nasvete, bi Vas prosila za pomoč!
Lep pozdrav! 😊
Z očetom se popolnoma strinjam!! 🙂
Spomladi je daljši dan, načeloma manj mrzli dnevi. Če si predstavljaš, da je potrebno mladička n-krat (mnogokrat!!) voziti ven na iztrebljanje, je vsekakor mnogo lažje, če samo natakneš “šlape” in ga neseš/odvedeš ven, kot da se moraš pozimi napravljati in obuvati za vsak izhod.
Poleg tega je pozimi običajno tudi slabše vrem (dež, sneg, poledica) in zaradi lastnega udobja je lažje voziti psička ven v lepem in suhem, kot v dežju in posledično blatu… Ker dež/ blato pomeni vsakokratno brisanje trebuščka, tačk – če ne želiš imeti totalno “potacanega” stanovanja.
Razmisli, če se ti bo ljubilo vsaki 2 uri npr, opraviti cel protokol v zimskem času. Definitivno je mnogo lažje v toplejšem delu leta. In tudi svetlo je dosti dlje….
Mnogo mladičev je tudi manj sigurnih kadar je tema ali mrak.
Že res, da zimo prej ali slej dočakate. A je vseeno mnogo lažje, če je pes takrat star npr. 1 leto; kot pa 2 meseca….
Malenkost – glede nasvetov. Če kaj prav pridejo – super! 🙂 Je pa fajn prebrati več mnenj in se potem odločiti. Saj veš – več glav, več ve. 😉
Glede pasje prehrane je pa tooooliiikooo različnih mnenj, kolikor je lastnikov, če se malce pohecam.
Jaz hranim 2x dnevno: zjutraj samo brikete, zvečer pa briketi z dodatkom npr. mesa, ribic, skute, jogurta, zelenjave, sadja…. nekje v razmerju 50:50. Torej polovico briketov, polovico pa drugih stvari. Jaz dodajam meso kuhano ali popečeno, se surovo .
Osebno sem hranjenju s surovim mesom naklonjena (vsaj glede na različne prebrane članke), a žal pri meni kaj takega ne pride v poštev. Namreč pse hraniš z večjimi oz. celimi kosi surovega mesa +kosti + mišic + notranjih organov – tako, da sami grizejo in trgajo. Jaz, ki imam “stanovanjska cucka” pa si ne predstavljam, da bi mi tisto frišno in krvavo meso vlačila cucka po dnevni sobi in celo po tepihu!?!
Kot rečeno: sto ljudi, sto čudi…. vsak zagovarja svoj način hranjenja. Jaz priznam, da sem veliko prebrala na temo hranjenja, a vseeno nisem prepričana, da je tak način, ki ga jaz furam, ta pravi. Trudim se, da imata psa raznoliko, pestro, uravnoteženo prehrano in kvalitetne brikete. Je pa res, da se vsakih par let spreminjajo tendence in priporočila o hranjenju. Kar je letos “in” in zelooo moderno, ni rečeno, da bo čez par let tudi!?
Bi rekla, da ni najbrž fajn nasesti vsem reklamam in priporočilom. Je fajn uporabiti dobro, staro, kmečno pamet! 😉 Itak pa sčasoma svojega kužka najbolje spoznaš in vidiš, kaj mu ustreza.
LP, K.
Občasno jima dam kak košček surovega mesa, preden ga vržem v lonec skuhat.
Hvala še enkrat ; )
Trenutno razmišljamo če o japonskem špicu, saj povsot piše, da so zelo zdrava pasma z nekaj manjšimi zdravstvenimi težavami, ki pa ne vplivajo veliko na njegovo življenja (izcedek iz oči, alergije na trave…). Če poznate kakšnega kvalitetnega vzreditelja (sloh bi bilo super, če bi imeli z njim še kakšne izkušnje) mi prosim napišite.
Danes greva pa z mami še naveterino pogledat, če imajo mogoče kakšne oglase.
Če ne pa kakor sem že v prejšnjem “postu” napisala; prosim ostanite na tekočem.
Lp : )
Z mami sva bili na veterini, oglasov ni bilo, sva pa imeli pogovor z veterinarjem, ki mu zaupamo in povedal je, da hodi k njim veliko rejcev na vzrejni pregled in mladičkov na cepljenje in preglede. Rekel je, da če najdemo kakšno leglo, lahko prideva, vprašava, kako so se mladički odrezali na pregledu… Pravi, da v bistvu vsi hodijo na preglede k njim.
Veliko je govoril o temu, da pasme brez bolezni skoraj ni mogoče najti in imajo lahko prav vsi psički kakšne bolezenske hibe…
Trenutno je tudi mami ogreta za kavalirja. Vprašala me je kaj mi je pri kužku pomembno in povedala sem ji, da si želim, da bi kuža bil igriv in aktiven na sprehodih, bi ga lahko naučila kakšnih trikov, z njim bi lahko hodila na izlete, zvečer pa bi mi mirno počival v naročju in se crkljal. In tako je prišla do tega, da če kavalirja kupimo pri odgovornem vzreditelju in se pozanimamo za izkušnjke (v našem kraju sem videla že kar nekaj kavalirjev) bo vse v redu, nam pa bo res najlepša družba.
Tako, da vem da hitro spreminjamo mnenja in še nekajkrat ga vrjetno bomo, ampak mislim, da bomo na koncu prišli do smiselnega zaključka, z vašimi izkušnjami pa bo vse še veliko lažje.
Če poznate kakšnega vzreditelja, imate kakšne izkušnje Vas prosim da to delite z mano.
Hvala že v naprej in lep pozdrav!
Ne, žal ne poznam nobenega vzreditelja špicev; obstaja pa psarna v Sloveniji: http://www.slovenski-polarni.net/slo/vzreditelji
Pa še ena psarna je in celo oktobra bodo imeli mladiče: https://www.geisha-shiro.com/
Za dodatne informacije o leglih (ne glede na pasmo) poglej na spletni strani Kinološke zveze Slovenije ali pokliči tja in povprašaj. Tam zagotovo dobiš informacije o rodovniških leglih. A vseeno resnično dobro preverite vzreditelje in morebitne zdravstvene probleme mladičev/ staršev.
Srečno in vsekakor ni nič narobe, če si tolikokrat premislite o pasmi. To le pomeni, da aktivno razmišljate in tehtate pluse ter minuse določene pasme. Se mi zdi zelo pomembno, da izberete pasmo, ki bo komplementarna z vašim slogom življenja in se bo najbolj vklopila. In prav je, da si vzamete čas in resnično dobro razmislite, kakšnega pasjega spremljevalca si želite. Osebno menim, da je psa (pasmo) potrebno izbirati glede na slog življenja in šele na to po vizualni všečnosti (ki pa je seveda tudi pomembna).
Predlagam, da se udeležite še kake razstave, poiščete tam predstavnike pasem, ki jih imate v ožjem izboru, poklepetate z vzreditelji oz. razstavljalci. Tudi podatke o razstavah najdeš na spletki KZS-ja.
Srečno!
Sem pogledala na KZS-ju legla za julij-september (za oktober še ni), pa je kar veliko legel, vendar jih je večina julijskih… Eno je sicer septembersko, ampak če greš na spletno stran ti vrže nekaj nemškega ven in ti izpišejo legla 2012… tako, da jaz se ne znajdem na tem…
Za kavalirčke bova z mami kontaktirale eno vzrediteljico, za katero je povedal veterinar našla sem še eno pod krvavcem, kjer imajo tudi hotel za male živali in se ukvarjajo z vzrejo kavalirčkov in šeene večje pasme, ki pa ima podoben karakter. V našem kraju je kar veliko kavalirčkov, tako da bom skrbnike povprašala o zdravju kužkov in kje so jih kupili.
Hvala za povezavo, moram mami še pokazat, ampak je ravno prišla od zobarja na Hrvaškem in je malo utrujena…
Hvala za odgovore in lep pozdrav