Najdi forum

Pozdravljeni!
Odločamo se za nakup psa in sicer pasme cotton. Kužka bi imeli, za družinskega ljubljenčka in ne bi bil namenjen vzreji in razstavam. Problem pa se pojavi, ker imamo na voljo le kužke priznanih staršev, katerih cene so astronomske, ali pa so nato na voljo psi brez rodovnika.
Zanima me, če bi mi svetovali nakup kužka brez rodovnika, rodovnik pa imata oba starša in so vsi papirji na vpogled.
Hvala za odgovor!

Cottonček, se opravičujem za pozen odgovor; sva “debatirali” v sosednji temi, ki ste jo odprla.
Jaz vam reeeesss polagam na srce, da ne kupujete nerodovniškega mladiča. Ker vam zagotovo ne more nihče garantirati, da sta prav tista dva psa, ki vam jih je “vzreditelj” oz. dvoriščni štepar pokazal, dejansko starša legla! Saj dejansko ne veš, če ni imel sosedov Muri prstov (ali precizneje – česa drugega) vmes! Poleg tega bi meni prav vsi alarmi zvonili v glavi, če bi nekdo, ki ima rodovniškega psa in mu je dejansko mar za pasmo in deluje v dobro pasme – sploh štepal legla “na črno”. Ne, takšnemu osebku absolutno dobrobit pasme na splošno ne pomeni nič. In dvomim, da bi tudi za samo leglo bilo poskrbljeno kot je treba.
Verjemite, da je sama nabavna cena mladiča še najmanj…..
Iskreno…. če sama ne bi imela “na lagerju” določenih sredstev, si ne bi upala iti v nakup psa! Ker je stroškov sploh na začetku res precej….
Moj mladič je star dobrih 7 mesecev; torej ga imam slabih 5 mesecev, pa sem pri tisočaku (eurov, ja!) STROŠKOV nehala kalkulirati!!!!
Vsa cepljenja, razglistenja, oprema (posode, ovratnice (navadne in proti zajedalcem), pripomočki za nego, zimski plašček), enkraten obisk veta, zaradi določenih zadev (130 eur), pasja šola, razstave….

Žal vam ne bi upala predlagati vzreditelja, ker jih za to pasmo toliko ne poznam….
Poglejte si legla preteklih / prihodnjih mesecev … na spletni strani Kinološke zveze Slovenije

Torej – srečno in po pameti, vam želim….

Sem tudi sama prišla do spoznanja, da par sto evrov res ne igra velike vloge, če potem dejansko veš, kaj dobiš. Tudi sama sem se isto spraševala, da nekaj gotovo ne štima, če imaš doma dva rodovniška psa, mladiči pa nimajo rodovnika.
Sem že preklicala ogromno telefonskih številk s tega seznama. Določeni imajo doma same prvake in tu je cena res visoka. Veliko kužkov je tudi že oddanih, tako da moram počakati na nova legla.
Sem se pa odločila, da bomo vzeli psa z rodovnikom. Tudi če bo imela kdaj mladiče, jih bomo tako lažje prodali, ampak to je še daleč…
Drugače imamo finance poštimane, tako da nam neki nepredvideni stroški ne bi predstavljali težav. Je pa res, da kar malo težko dojamem kakšne so cene psov.
Kakšno pasmi imate pa vi?

nova
Uredništvo priporoča

Super, sem zelooo vesela vaše pametne odločitve. Genetika je že tako misteriozna in se kljub zdravstvenim testom in skrbni izbiri staršev kdaj “poigra” in pride do zdravstvenih težav. Žal! A vseeno sem mnenja, da je riziko mnogo manjši, kot neki wannabe kužki brez rodovnika.

Moje osebno mnenje je, da ni potrebno, da so starši ne vem kakšni titulirani prvaki. Ok, če ste se že v štartu odločili, da boste psa razstavljali in vzeli show kvaliteto. Potem je to boljša izbira. A nič ni narobe, če se odločite za leglo, kjer se starši (psička) ni kaj dosti razstavljala…. Važno, da imate dober občutek pri vzreditelju; da mu ni nič težko pokazati vseh papirjev od psičkov, odgovorit na vsa vaša vprašanja…. Da pridete večkrat na obisk legla in da ne dobite občutka, da so mu obiski odveč in da samo čaka, da bodo mladiči dovolj stari, da se jih “znebi”. Menim, da mora biti določena (obojestranska) naklonjenost oz. kompatibilnost med vzrediteljem in kupcem. Konec koncev se boste z vsemi dilemami in težavicami, ki se vam bodo pojavljale tekom odraščanja, najprej obrnili na vzreditelja.

Še glede cene: meni osebno je cena okrog 1.500 eur čisto normalna cena….
Sama nimam kotončka, pač pa podobno pasmo – bišona.
Srečno!

Jaz vam polagam na srce še nekaj. Če boste tudi sami želeli imeti leglo, se potrudite, da bo po regelcih. Ta zadeva je dejansko zelo draga, če se odločite za leglo in vam vzame tudi kakšen dopust in ogromno neprespanih noči vsaj prva dva tedna po kotitvi. Letni dopust pa dejansko namenite za leglo. Na nekaterih forumih si lahko o tem podrobneje preberete, ko so sami vzreditelji pisali, kako to dejansko izgleda. Morate vedeti, da od tega ne bo ravno profita (od legla) in da boste morali trdo garati za dobro leglo. Za leglo je najprej potreben nakup psa primernega za vzrejo. Nato morate psa socializirati, narediti tudi kakšno pasjo šolo, pri nekaterih dodatne izpite (pri cotonu ni delovnih izpitov). Nato morate narediti en kup pregledov: DNK test (ca 30 eu), slikanje sklepov, priporoča se tudi pregled srca in oči, kar vsak vzreditelj, ki mu je mar za pasmo, tudi naredi. Po teh stroških pride še strošek vzrejnega pregleda (taksa za pregled, morebitni potni stroški in drugi). Ves čas morate paziti, da psička pri prvi in morebitni drugi gonitvi ne bi po nesreči postala breja, torej 100% nadzor nad življo – za vsako pasmo je predpisano, kdaj se jo sploh sme prvič pariti. Ko naredite vse zgoraj opravljeno, morate poiskati primernega samca. KZS in vzrejna komisija vam sicer lahko pomagata s predlogi, kdo bi bil primeren samec, ampak tukaj se vaše delo kot vzreditelj šele začne. Preštudirati morate zelo dobro rodovnik in linijo vaše psičke. Nato morate poiskati samca, ki se lahko nahaja tudi v tujini. Ko najdete samca, ki bi ustrezal vaši psički, morate skupaj z lastnikom samca preštudirati tudi rodovnik in linijo samca in ugotoviti, ali sta vaša psa kompatibilna glede na zdravstvene rezultate in tudi na izgled in karakter. Tu vas čaka kar nekaj učenja o pasji genetiki. Če vse skupaj ustreza, se lahko dogovorite za naskok. Sam naskok stane, lahko tudi v ceni enega mladiča (1000 eu). Še pred naskokom pa je dobro opraviti nekaj testov, da ste prepričani, kdaj je v času gonitve najboljši čas za naskok. Če namreč plačate naskok, si seveda želite, da se “prime”. To tudi stane kar nekaj eu. Če je samec v tujini ali bolj oddaljen od vas, morate k stroškom samega naskoka všteti še potne stroške (karta do Danske nas je prišla malo več kot 500 eu), nato stroške bivanja v hotelu v bližini – naskok je dobro namreč ponoviti naslednji dan. Ali pa všteti dvojne potne stroške. Pri tem je potrebno KZS prijaviti paritev in poslati nekaj fotokopij (rodovniki obeh psov, prijava paritve ipd). Da ne omenim, da je treba včasih pomagati ali celo narediti umetno oploditev, ker naskoka ni možno izvesti – pa smo spet pri stroških. Mesec dni po paritvi pa je potrebno narediti ultrazvok, da se prepriča, če je paritev sploh uspela. Če ni – so bili vsi stroški zaman in lahko pri naslednji gonitvi skoraj vse ponovite. Če je, morate psico hraniti s primerno hrano, kar je spet dodaten strošek kot bi bil sicer. Pripraviti je potrebno kotišče in določene pripomočke pred kotitvijo. Včasih sledijo še kakšni pregledi pri veterinarju in to se seveda vse plača. Tukaj je dobro, da imate vzreditelja svoje psičke ob strani, ker vam bo lahko s svojimi izkušnjami in znanjem pomagal. Pri kotitivi morate biti prisotni in pomagati psici. Včasih morate poklicati na pomoč veterinarja ali odpeljati psičko na carski rez. Dodatni stroški, sploh če upoštevamo, da imajo psice nek dober občutek za kotitev v času in v dnevih, ko so veterinarji dežurni in ne v rednem delovnem času. Kotitev morate spet prijaviti KZS, pride vzrejni referent, ki popiše mladiče, vi morate poslati zahtevo in dokumente za pridobitev rodovnikov – stane čas in denar. V tem času morate vzeti dopust vsaj prvih 14 dni, dan in noč spremljati psico in mladiče. Če psica ne zna dobro skrbeti zanje ali ji primanjkuje mleka (mladiče morate redno tehtati), morate mladiče sami dohranjevati z nadomestnim mlekom. Prav tako potrebuje psica v tem času spet posebno prehrano. To spet stane ogromno denarja. V času do 8 tedna, ko bodo mladiči pri vas, jih morate tudi nekaj naučiti, narediti prve korake v socializaciji, najti dobre domove in ne dati mladiča vsakemu, ki pride mimo. To je v dveh mesecih kar precej obiskov (vsak nov lastnik bi naj vsaj 2x-3x prišel na obisk preden kupi mladiča). Sestaviti morate kupoprodajno pogodbo, pse cepiti, nekajkrat razglistiti … Ko gredo psi v nove domove, se od dobrih vzrediteljev pričakuje, da dajo nekaj opreme. Denar?
Tako da prej dobro razmislite ali res želite vse to, in če se vam ne da nositi take odgovornsoti kot je vzreja dobrega legla, potem psico (rodovniško) raje sterilizirajte. Predvsem pa preverite ali se boste lahko zanesli na svojega vzreditelja, če se boste odločili s psico imeti legla.

Pasja prehrana, mislim, da bomo kupili samcka :))
Sem bila danes na telefonu z vzrediteljico in je dejala, da je s samcki tudi malce manj težav, ker nimajo hormonskih nihanj, ki jih psicke ob gonitvi imajo.
Sem bila pa na vezi z enim vzrediteljem, ki je tudi na seznamu KZS in mi je dejal, da se da dogovoriti, da mi da psicka brez rodovnika. Pač, da se ga ne da, čez to proceduro in pride pac to toliko ceneje, ker on ne potrosi toliko denarja za papirje in preglede.
Kaj pa porecete na to?


Na prvi del poročem tako: če je težava zaradi horm. nihanja, še vedno lahko sterilizirate psičko – s čimer se pri psički izognete tudi vnetjem rodil in tumorjem, predvsem pa “ups” leglom. Tudi pri samčkih je možnost obolenja za tumorji in jih je dobro kastrirati, če jih ne mislite imeti za razplod. Tudi s samčkom je težava, ker se psice različno gonijo – ne gonijo se vse ob istem času. To pa pomeni, da bo vsakič, ko se bo v vašem okolju kakšna psica gonila, za vas to velika težava. Takrat so samci zelo težko obvladljivi, meša se jim dobesedno in celo poskušajo pobegniti. V tem obdobju jih je tudi težje voditi na sprehode in učiti novih trikov in socializirati. Tako da tukaj velike razlike ni. Če res ne želite nevšečnosti, je dobro ali sterilizirati psico ali kastrirati psa.
Ta drugi “vzreditelj”, ki je očitno samo rejec in me res zanima, kako je na seznamu KZS, bi bila vesela njegovega imena. Namreč ker to z rodovnikom in vsem ostalim je nateg, kar vam je povedal – pes ima rodovnik ali pa je mešanec. Čistokrvnih brez rodovnika ni. Tudi kvalitetna podpora psici mešanki je draga, če ima lastnik svojo psico rad in je to glavni vzrok stroškov in ne toliko papriji. Ali pa je mislil vam poturiti mladiča brez zdravstvenih pregledov – si res želite loterijo? Še pri dobrem rodovniku ni 100% garancije, da pes ne bo zbolel za dedno boleznijo. Ampak tak lastnik bo poskrbel, da mešanka ali psica, ki ni namenjena razplodu, ne bo postala breja oz. jo bo steriliziral.
Torej, brez papirjev in brez rodovnika ni coton de tulear – kot sem že v drugi temi omenila, v takem primeru se lahko upravičeno vprašate, če ste resnično dobili cotončka in ne mešanca z maltežanom ali višavskim terierjem, kar je pa precej drugače kot pravi coton de tulear. Kupite z rodovnikom – samo tako boste lahko prepričani, da ste dobili kar želite – in v primeru alergika je to zelo pomembno. Pa prosim, če mi napišete ime vzreditelja, ki bi vam rad dal mladiča brez rodovnika.
In še nekaj – psa se ne kupi v dveh mesecih – ampak je včasih potrebno počakati tudi veliko dlje. Gre za živo bitje, ki vas bo nato spremljalo 15 let. Pokličite še to gospo, vzreja cotončke: http://male-zverinice.com/sl_SI/kontakt/

Grozljivo!!! 🙁 Izognite se takega -vzreditelj mu ne moremo reči!!- rejca v velikem loku!

Kot je napisala uporabnica “Pasja prehrana”. Rodovniška legla, potrjena s strani KZS-ja so rodovniška in vsi psi v leglu brez izjeme dobijo rodovnik!!! Strošek “papirčka” – rodovnika – je mislim da nekaj čez 20 eur!!
Če pa se mu ne ljubi “iti čez proceduro in se ukvarjati s papirji” in psico pari s prvim psom, ki pride mimo (če malo karikiram) – takšnemu pa zagotovo ne gre zaupati! Vsekakor se mu pa ne ljubi (oz. mu je škoda sredstev!) opraviti zdravstvenih testov!

Žal so pa znani primeri, ja, ko imajo vzreditelji, ki so registrirani s strani kzs-ja poleg rodovniških legel tudi mladiče iz ti. “puppy millov”. To mi pa liči na zgoraj predlagano. Preberite kaj o tem…. 🙁
Če želite sebi in psičku prihraniti sekirancijo, bolečine in konec koncev tudi finance, niti razmišljajte ne o nakupu takšnih kužkov.
Da se razumemo: nisem vzrediteljica in niti ni moj namen težiti in pametovati/ prepričevati. A čisto preveč je takšnih in podobnih zgodb objavljenih. In mnogokrat konci s takšnimi kužki niso prav srečni!

Resnično…. naj vam ne bo škoda investirati tistega jurja v nakup solidnega, z zdravstvenimi testi podprtega legla oz. mladiča!

Odločitev je vaša. In želim vam odločitev po pameti.

Hvala za direktne odgovore. Sem jih kar rabila. Res mi ne gre za par sto evrov, vendar, ko dobiš tak odgovor s strani nekoga, ki je na spisku KZS, verjameš, da je tak odgovor merodajen. Jaz sem popoln laik na tem področju in verjetno bi me lahko našponal vsak, ki ima pet minut časa.Ali je potem bolje, da pri njemu tudi ne kupujem psicka z rodovnikim, ali je to “varno”?
Še eno vprašanje imam. Kako je z alergijo na pasjo dlako pri cottonih. Po telefonu sem govorila z eno vzrediteljico, pa pravi, da ni povsem stoprocentno, da ne povzročajo alergij. Da je imela že primer, ko so morali nekje kuzka vrniti.
Gospo iz malih zverinic sem že kontaktirala. Čakajo na leglo:)
Resnično hvala za vajin čas in odgovore. Sta mi v veliko pomoč. Hvala

Cottoncek, me veseli, da sem lahko konstruktivna! 😉

Jaz se za nakup pri nekom, ki “šmudla” vsekakor ne bi odločila. Četudi je leglo dejansko rodovniško, parjeno po pravilih kzs-ja ipd. Se mi poraja vprašanje, kaj takšna oseba doprinese k dobrobiti pasme, če po drugi strani preprodaja uboge pse??!!
Ne vem, no…. koncept puppy millov je grozen in se mi zdi, da bi se s takšnimi rečmi (torej preprodajo mladičev) ukvarjali le ljudje, ki kužke jemljejo kot “stvari”, ne kot živa, čuteča bitja! Skratka goli biznis, zaslužek! In verjamem, da te je tak človek sposoben “nategniti”, ne da bi trenil z očesom. Mogoče sem kruta in se motim, a tako jaz vidim zadevo.

Nič ne de, če je potrebno na mladiča malce počakati…. Naj se vam ne mudi z nakupom. V tem času pa se podučite čim več o kužkih na splošno – njihove potrebe, nega, vzgoja ipd. Četudi ste že imeli psa, je po mojem mnenju fajn znanje osvežiti. 😉

Glede alergije pa dejansko nimam dovolj znanja. Bi pa sklepala, ja, da nobena stvar si 100% in isto velja za pasjo dlako. Najbrž ne more nihče z gotovostjo garantirati, da se alergija zagotovo ne bo pojavila.

Verjamem, da je težko, sploh, če te šmuglajo “tapravi dilerji”.
Kot je motorola odgovoril/a, tudi jaz pri tem vzreditelju, ki je ponujal tudi nerodovniške, ne bi vzela mladiča. Vsak vzreditelj bi se naj načeloma zavzemal za dobrobit pasme. To pomeni, da tudi “pridela” dobre mladiče, ki bodo k pasmi doprinesli dober prirastek, s katerim bo možno naprej razvijati samo pasmo in jo tudi ohranjati na nivoju.
Glede psov. Že v prejšnji temi sem napisala: tudi kitajski goli pes povzroča alergije – dlake ima pa komaj kaj. Alergijo na pse in mačke povzročajo odpadli kosi KOŽE. Tako kot naša, se tudi pasja koža dnevno obnavlja, celice povrhnjice pa odmirajo. Ta koža se združi s pršicami, s prahom, z dlako … Na dlaki je tudi prah pa še kakšen pelod in cvetni prah ipd. To vse skupaj deluje kot alergen. Zato v tem času, ko se odločate, pri katerem vzreditelju boste vzeli psa, poskusite priti čimbolj v stik s psi te pasme (to so žal samo rodovniški) in opazujte, kako vaš alergik na obisku pri vzrediteljih deluje, kaj mu povzroča. Tudi po obisku ga še vsaj kak dan opazujte, da vidite, če se pojavijo reakcije. Pri našem domačem alergiku to ni težava, ker pomaga umivanje s toplo vodo in razkuževanje rok po stiku s psom vedno. Pač psi ne spijo in se čimmanj zadržujejo v sobi alergika, alergik skrbi za osebno higieno (redno umivanje rok), tudi za razkuževanje. V času stika s psom pa se z rokami ne dotika obraza in ne dovoli psu, da ga liže po obrazu …

Glavni alergen na dlaki mačk in psov je urin. Tudi sama sem alergik, imamo psa samoyeda (veliko dlake), ampak se to da rešit in dejansko alergijo odpravit. O tem sem že pisala. Se pa zelo strinjam o tem, da se kupuje rodovniške pse. Sami smo vrejitelje pred nakupom obiskali vsak 5x in ni jim nikoli bilo odveč, da smo se oglasili pri njih. Imajo pa oba samca in samico in tako smo lahko tudi bolje spoznali karakter pasme. Preudaren nakup in seznanitev je dejansko najboljša pot. Pa še čipiranje plača vzrejitelj, to ni bilo našteto med stroški. Naši vzrejitelji so imeli 5 mladičkov in jim verjamem, da so morda zaslužili za enega, vse ostalo so bili stroški (samička je imela še carski rez).

A ne bi bilo treba tega rejca ali karkoli že je, ki je na seznamu KZS, njim prijaviti, da prodaja nerodovniške mladiče? Kako se lahko potem nekdo sploh zanese na neke uradne informacije, če “pravi” vzreditelji še malo postrani delajo?

Če nam avtorica ni hotela izdati imena, potem pač ne moremo prijaviti dotičnega človeka. Upamo pa lahko, da ga bo avtorica prijavila.

Tole glede razlik samček samička …….. hm ne vem no,meni nekak ni smiselno.
Sama imam samičko cotončka in sem več kot srečna z njo,pravkar čakam tadrugo samičko,obe kupljeni pri Urošu Pajk,ki je omenjen zgoraj na seznamu. Z njim kot vzrediteljem več kot zadovoljna. Prva je že,tadruga bo tudi sterilizirana saj bosta obe kot hišni ljubljenki in ne nameravam imeti legel. Tko da ne vem tole z hormončki se mi zdi tko tko,ker samčki pa slovijo po markiranju,tudi po vogalih v stanovanju. Tko da jaz vam svetujem bolj na to,da kupite spol,ki vam nekak bolj “sede”.
Glede sami šteparjev pa sem istega mnenja kot predhodnice: čim dlje od njih. Namreč zavedajte se 100% dejstva,da za takega psa boste dali 200-300€ manj samo boste pa imeli obiskov pri veterinju občutno več tko da……..dobro razmislite v tej smeri.
Moja prva cotončica takorekoč ne pozna veterinarja,ker je res zdrava. In kar mi je pomembno,rodovnik mi je potrdilo,da je potomec zdravih staršev.
Ne glede na to kje ga boste kupili in kakega spola bo vam želim veliko veselja in sreče z njim.

New Report

Close