Spoštovani,

doma imam psičko. Stara je dve leti in je kraški ovčar. Ker je bila že od malega agresivna in je ubogala le na določene ukaze (Sedi! Daj tačko! Prostor!), smo jo peljali k znancu, ki uči pse. A to ni pomagalo, saj še vedno napada ljudi in ne uboga. Zato bi vas prosila, za dober nasvet, ki bo pomagal umiriti njeno agresivnost.
Hvala.

Lep pozdrav,
N.

Sedi, prosto, poleg nimajo prav dosti veze z vzgojo, prevzgojo. Spremeniti se boste morali vi, vaš odnos do psa, ravnanje. Preko interneta ne bo šlo, ker je treba videti vas vse v domačem okolju-razen za usmeritev v kvalitetno literaturo.

Dve leti ste nekaj počeli narobe.

Kraševec je čuvaj, tako, da ne pričakovati, da bo odprtega odnosa do prišlekov, bohnedi, da bi rinili v njo.

Karkoli od Turid Rugaas bo OK, Sophia Yin, Clarissa von Reinhardt, Karen Pryor, Leslie McDevitt, na spletu si poglejte za glasgow dog trainer, positivly.com…

Od slovenskih pa-To! Priden, Vzgojimo psa učinkovito, a prijazno.

To je teoretična podlaga za osnove-osnove bivanja s psom, njihovimi potrebami, vedenje…

Na vašem mestu bi se obrnila morda na Brino-Šavs pasja šola, Canispoint (David in Andrej). Potem pa mi že zmanjka idej. Eventuelno še Katja Rant (ki je delala tudi v zavetišču) -Sedi5, tudi Nuša Pečnik je delala v zavetišču, se pravi se je srečevala tudi s težavami-Pes in pol.

2 leti imate problem, naj vas ne bo strah zavihat rokave za naslednje dve leti 😉 Instant rezultati nikoli niso dobri, včasih so instant metode (šok ovratnica, zategovanje in obešanje psa) mnogo bolj uničujoče za psa, vaš medsebojni odnos in še poslabšajo obstoječo težavo!

Veselo na delo in izobraževanje!

Imamo podobno situacijo. Pes je k hisi prisel star skoraj 6mes. Plasen do konca, in v svoji plasnosti izjemno nepredvidljiv. Ker smo imeli pri hisi ze nekaj v startu problematicnih psov in smo jim uspeli pomagati k samozavesti in jih vzgojit v zelo spodobne sopotnike, pri tem psu nismo oklevali in smo v prepricanju, da bomo resili zadevo in tudi psa obdrzali. Ravno tako je ovcar, v startu smo sicer opazali neke relativno velike napredke, a je v obdobju odrascanja zadeva eskalirala do te mere, da se je ne znajo pravilno in uspesno lotit nekateri strokovnjaki. Delno zato, ker se pri psu razloga za praplah nikakor ne da predvidet, delno zato, ker je v svojih strahovih tako nepredvidljiv, delno, ker je ravno v obdobju pubertete. Npr. Vsak dan gre mimo cipres, jutri se bo ene od njih ustrasil, potem pa revskal proti njej (tko, ne v tri krasne ampak iz neke napadalne drze). Podobeno je pri odnosu z ljudmi. Pride do osebe, ki jo pozna, ves vesel in nato nenadoma “preklopi” in bi jo spodil in pogrizel ( ne nujno na njegovem teritoriju). Poleg vseh varnostnih ukrepov (nagobcnik na doolgih in aktivnih sprehodih, zaklepanje) smo ze krepko obupani in izmuceni. Pes je sicer solan v smislu, da lepo dela na cel kup ukazov, lepo sobiva v omejenem prostoru v hisi s celim kupom omejitev, na sprehodu ne vlece, vse dokler ne pride nek drazljaj (nikoli ne vemo kdaj in kaj- lahko enkrat na mesec, vcasih trikrat na dan) takrat dobesedno ponori (mimo gre 100 ljudi, na 101.bo znorel).Najprej smo ga v takih trenutkih “prrklopili” s hrano, zdaj tudi slednja (brez predhodneha obroka) ne deluje vec ( predlagali so nam ze vse, kar pa nismo pripravljeni, od elektrike do inekcije….) ….obupani (no, skoraj). Pes je kot ovcar dodatno nagonsko nagnjen k “samoodlocanju v primeru potencialne nevarnosti”…Naj povem se, da je do clanov druzine spodobno podrejen in se 99% casa tudi tako obnasa, le v trenutkih teh flešov ga je tezko skulirat razen z vlecenjem stran in fokusom na druge stvari (obcasno pali hrana), vecinoma pa sele dovoljsnja oddaljenost od drazljaja. Ce mi kdo lahko postreze se s kaksnim nasvetom, po moznosti iz lastne prakse ne iz teorije (te smo ze pocrpali) bom zelo vesel.