Sosedov maček
Doma imamo 2 mucki, stari okoli 5 mesecev (mucek in mucka). Sta zunanji mucki, ki živita v garaži, kamor ju čez noč tudi zapremo.
Že preden smo dobili mucki se je pri nas na vsake toliko časa prikazal sosedov maček in se potikal naokoli – nobeden ni imel z njim nikoli kakšnih problemov, jih pa imamo zdaj: bojim se za naši mucki ker sta še majhni in se ubistvu nemoreta branit pred njim in se ga bojita. Velikokrat ko sem prišla ven sem ga videla tekat za našima dvema muckama. Zadnje čase pa se maček velikokrat potika po garaži, kjer spita mucka. Danes sem ga zasačila, ko je v garaži spal – takoj ko me je zagledal je hitro zbežal, naših muck pa od nikoder. Klicala sem jih kar nekaj časa, potem sta se pa očitno končno opogumili in tudi onidve prišli iz garaže – skriti sta bili za nekimi deskami. Več kot očitno mi je, da se mucki mačka bojita. Ko je kdo zunaj zraven njiju ni mačka od nikoder, ker se boji drugih ljudi, ko pa sta mucki sami, ga pa večkrat zalotim v njuni bližini.
Zdaj pa nevem kaj naj naredim… bojim se, da bi maček muckama kaj naredil, prav tako ne želim, da bi se mucki počutili ogroženi v domačem okolju…
Da pa bi bili mucki notranji živalci pa na žalost ne gre.
In zakaj ste ubogi živli posvojili, če notranje bivanje, v primeru težav kot jih imate, ni možno? Sosedov maček bi sicer tudi moral biti pod nadzorom svojega lastnika, ampak več kot očitno vaši sosedi niso odgovorni. Bi pa lahko bili vsaj vi. Maček je bil tukaj prej, kot vaša mladiča. Mladiča ne bosta ostala mali kepici, ampak bosta odrasla. Takrat se bodo začeli boji za prevlado med samcema za prostor in za samico. Priporočam vam, da sterilizirate in kastrirate svoja mačja mladiča (to lahko naredite že sedaj) in čimprej, saj bosta oba kmalu godna za mladiče. Lahko naredite samo to, da mačke omejite na notranji prostor ali jim na vrtu naredite z mačjo ograjo ograjen zunanji izhod, kjer bosta mačka varna pred ostalimi neželjenimi obiskovalci. V vsakem primeru jih boste morali kastrirati in sterilizirati, če še nista – tudi brat in sestra bosta naredila mladiče, in to prav kmalu. Druga možnost je, da poiščete nov dom za oba dva, kjer bodo zanju primerno poskrbeli. Če pa boste pustili naravi svojo pot, boste pa kmalu imeli mačji kupleraj. Odvečne mačke boste pa ali oddajali (kar je izredno težko), ali pa jih pobijali, kolikor jih ne bo “narava” sama spravila proč.
Mucki smo posvojili od družine kjer očitno svojih mačk ne kastrirajo in sterilizirajo, zato so imeli mladiče, ki bi jih drugače pobili. Zaradi tega sem se tudi odločila da jima ‘podarim’ dom, kjer bosta imeli poskrbljeno za hrano, vodo in toplo ‘ležišče’. Ker v hiši ne živim sama, se moram temu tudi prilagajat – to pomeni, da mucki ne moreta živet v hiši, čeprav bi sama bila nad tem še kako navdušena. O kastriranju in steriliziranju sem razmišljala še preden sem ju dobila, zato bomo to tudi opravili. Govorila sem že z veterinarjem ki nam je priporočil, da se poseg na muckama opravi pri 8-ih mesecih – prav tako je bolje da se ga opravi v hladnejših mesecih.
Da pa ne omenjamo tega, da so mačke samo notranje živali… pred tema dvema mucama smo imeli doma eno prav lepo mačkonko, ki se je enkrat kar priklatila k nam, zato smo ji ponudili dom, česar je bila verjetno prav vesela. Dali smo jo sterilizirat in pred nekaj leti nam je žal umrla zaradi starosti.
Novega doma jima pa zagotovo nebi našli – v naših krajih je že tako ali tako dovolj ljudi ki za svoje mačke (kot si omenil/a) ne poskrbi – zato jih imajo ‘na kupe’, ali pa jih še kot mladiče pobijejo.
Vaš post me je pomiril 🙂 Stvar je vedno podobna. Vsi si želimo rešiti muce (ali pse), saj je tudi uradno pobijanje zdravih mačk (mladičev) zakonsko prepovedano. Ampak preden rešite neko žival, morate še pred tem dobro premisliti, ali si to lahko privoščite. Vidim, da bo zdaj za muci načeloma dobro poskrbljeno, ampak kaj bo pa z ostalimi bratci in sestricami, ki bodo še prišli? Boste vse rešili?
Glede veterinarja bi vam svetovala, da ga zamenajte! Mačke so spolno zrele lahko že pri 5-6 mesecih. To pomeni, da boste imeli mladiče, še preden boste dali vsaj samico sterilizirati. Mačke se lahko sterilizira že pri 2 mesecih. Zato vam polagam na srce, da date vsaj samico sterilizirati takoj sedaj. Sami ste omenili, da je v vašem okolju težko oddati mladiče. Raje ne čakajte predolgo in na “ugodne” razmere, da vas nesreča ne prehiti.
Pa še to, če sta mladička odšla od mame pred dopolnjenim 12 tednom, morate res paziti pri delu z njima, saj se pri zgodaj odvzetih mladičih lahko pojavi neželeno vedenje.
Mene pa zanima, glede na to, da se povsod povdarja “nezazeljeno vedenje prekmalu odstavljenih muckov”, kaksno naj bi to vedenje bilo. Samo smo namrec vzeli mucka, ki naj bi bil samostojen in star 11 tednov, a se je na preventivnem vet.pregledu pokazalo, da je star manj od dveh mesecev. Edino, kar je nezazeljenega vedenja (muc je zdaj ze star 3 mesece) je to, da zvecer “cuza” svojega kastriranega 6mesecnega sostanovalca. Predvidevam, da bo izzvenelo in da glede na to, da starejsega macka ne moti in da ne more skodit nobenemu od njiju. Sta pa zelo povezana, mali se od starejsega non stop uci (hrana, praskalnik, starejsi mu v hiso nosi golazen, da se skupaj igrata…). Vprasanje; kaj mlajsemu manjka in kaj naj bi bilo v tem pogledu “nezeljeno vedenje”?
Nezaželjeno vedenje takih muc gre od blagih oblik do hudi težav. O tem bi se dalo na široko debatirati in je tudi veliko napisanega na internetu. Pri vas gre za nekaj res zelo zelo blagega. S pravilnim ravnanjem in vzgojo (ja, tudi muce je treba vzgajat), lahko že sam človek veliko pripomore, da prezgodaj odvzeti mladiči ne povzročajo težav oz. da nimajo stiske kasneje. Načeloma imajo te težave novopečeni lastniki, ali lastniki z zelo malo izkušnjami (čeprav so imeli že prej kar nekaj mačk).
Vaš mucek ima mogoče zelo zelo blago težavico, ki pa je iz opisa razvideno niti ni potrebno korigirati s strani lastnikov. Imate namreč eno zelo super zadevo: starejšega muca, ki je prevzel nalogo nadaljne socializacije in vzgoje ter predvsem sprejemanja. Zato se ne potrebujete sekirati. Tudi pri psih se opazi, da psi (mladiči), ki pridejo v nov dom, kjer že biva kak odrasel pes, nimajo težav, če ta “staroselec” sprejme mladiča kot svojega člana/mladička/partnerja. Predvsem odrasle psice v novem domu lahko tem mladičem dajo veliko dobrega, kar niti človek z vzgojo ne bi mogel – seveda, če prišleka sprejmejo kot čisto svojega.
Tako, da brez skrbi 🙂 Veliko užitkov z vašima štirinožcema.