obupana
Pozdravljeni!
Nujo potrebujem vašo pomoč saj nevem, kaj naj naredim! Že kot otrok sem bila močnejše postave. Od 16 leta pa do 18leta sem izgubila ogromno kilogramov in sem uspešno držala do 20 leta nato pa zanosila. Vsi vemo kake želje imamo nekatere nosečnice in posegamo po tisti hrani ki ni zdrava. Začela sem se rediti in do konca nosečnosti nazaj pridobila 35 kg ki sem jih prej izgubila! Moram povedat da v naši družini so skoraj usi močnejše postave. Vem da pri moji mami je tudi teža zelo nihala! Sdaj je pa moj problem ta želja da bi shujšala pa nemorem. Zjutraj redko pojem zajtrk, kar vem da je napaka! kosilo je v meji normale, ko pa pride večer je pa katastrofa! Nemorem nehat jesti. Išep in pojem ar se da čeprav vem da mi ni treba ampak moram dokler mi skoraj ni slabo. Ko neham se slabo počutim in si rečem da jutri nebom jedla zvečer, vendar mi ne uspe! Nevem kaj naj naredim s čim bi večerne obroke nadomestila mogoče s kakšnimi sadnimi ali zelenjavnimi napitki, ki bi mi tudi za zajterk prišlo v poštev!?Sama pri sebi se tudi zavedam, da je za use to vzrok današnji tempo sploh pa ker sem nezaposlena intezivno iščem delovno mesto, dnarja ni in še bi lahko naštela,…. in stem pomojem išem tolažbo v večernih obrokih. Slabo se počutim ker vem da moja teža ni zdrava glede na mojo velikost in starost ampak, nevem kaj naj.
Obupana
Pozdravljeni ” Obupana”,
imate izredno močno razumevanje same sebe. Zavedate se, da težave ne tičijo le v hrani, temveč tudi v tem kar se vam trenutno dogaja. Veliko ljudi išče tolažbo v hrani, res pa je, kot ste ugotovili že sami to ni dobra dolgoročna rešitev. Težave vam povzroča v zdravju, pa tudi vsi občutki ostanejo v vas.
Ste razmišljali, da bi se s kom pogovorili o tem, kaj za vas pomeni nezaposlenost, kaj doživljate? Namesto, da vse tiščite v sebi, da podporo poiščete pri bližnjih (patnerju, prijateljicah,starših,…?) in z njimi delite svoj obup?
Verjamem, da imate svoje razloge, da ste uteho poiskali v hrani, namesto v ljudeh s katerimi ste vsakodnevno v stiku. To je kar pogosto. Kot ste ugotovili sami, je tempo življenja res hiter in včasih se lahko zgodi, da nas ljudje spregledajo, čeprav jim namignemo ali celo povemo, da bi potrebovali npr. tolažbo ali prostor, kjer bi bil nekdo za nas.
Torej predlagala bi vam dvoje. Če doma ne dobite ustrezne podpore, da si poiščete psihološko pomoč, svetovanje, kjer boste lahko govorili o sebi, svojh doživljanjih, občutkih, dvomih in vsem kar se vam zdi pomembno. Kar se tiče hujšanja pa bi mogoče lahko razmislili, da bi se vključili v šolo zdravega hujšanja, ki poteka v zdravstvenih domovih s pomočjo ustrezne zdravniške podpore. Razlog, da zvečer pojeste ogromno je v tem, da čez dan nimate pravih obrokov in potem telo, ko začnete jesti potrebuje vedno več. Hkrati pa s hrano tolažite sebe kot ste ugotovili.
Kaj menite o mojem predlogu?
Lepo pozdravljeni,
Tatjana
Hvala za odgovor in mi je v veliko pomoč! Sama vm kje tiči težava brezaposlenost, v otroštvu spolna zloraba,…. Kar se tiče zlorabe je rešeno sam rane ostanejo. Brezaposlenost rešujem torej intezivno iščem delavno mesto, ki je pa danes zelo težko dobit.Domačo podporo imam mam partnerja ki me podpira lahko mu zaupam sam težava je pri meni. Enostavno ne morem nimam energije.Se spravim da bi to spremenila ampak ne morem sama. Res razmišljam o zdravniški pomoči, tudi psihološki, ker se resniično bojim kam bo to peljalo.Preveč stvari se mi je dogajalo in nekako ne znam sama speljat naprej, kar pa dolgoročno ni dobro.Sama pri sebi vem da bom morala marsikaj korenito spremenit se določenim stvarem pošteno upret, sam se nekako bojim posledic!
Ker sem tip človeka, ki zelo težko pove in raje napišem in se razpišem, ker tako lažje napišem kaj čutim,… bi prosila če je možno kje pisemsko kontaktirat koga. Namreč zelo težko neznanemu človeku povem pa naj bo to psiholog alii zdravnik, ker sem imela slabe izkušnje, jaz pa moram NUJNO spravit to ven iz sebe da bom lahko šla naprej.
Vnaprej se vam zahvaljujem za vaš odgovor.
Prav imate, da si želite pomoči. Ste v pravi smeri. Žal pomoč preko mejlov ni enako koristna kot osebno, iz oči v oči. Nikoli ne morete dobiti toliko kot v osebnem stiku. Ne poznam nikogar, ki bi dolgoročno izvajal psihosocialno pomoč le preko elektronske pošte. To je primerno za prvi stik in za podajanje osnovnih informacij, vendar ne deluje dobro na dolgi rok. Nikogar ne poznam, ki bi delal le na ta način.
Žal mi je, da ste imeli slabo izkušnjo in verjamem, da vam je težko ponovno zaupati neznani osebi. Tvegati nikoli ni lahko. Vendar, če boste ostali varno skriti za računalnikom, med štirimi stenami svoje sobe, ravno tako tvegate, da nikoli ne boste spoznali osebe, ki bi vam lahko dala to kar iščete. Žal je tako, da z vstopom v odnose z drugimi ljudmi, pride zraven tudi bolečina in tej se ne moremo izogniti. Najboljši odnosi so tisti, kjer si upamo tvegati kljub strahu, da bi bili znova prizadeti. Je pa razumljivo, da vam je težko ob misli, da bi ponovno doživeli slabo izkušnjo. Po drugi strani pa, nikoli ne veste kaj vam sprememba lahko prinese.
Odločitev je v vaših rokah. Vendar, da boste dobili pomoč, ki si jo želite, boste morali ven iz svoje sobe, izza računalnika do osebe, ki je še ne poznate in tvegati, da boste ugotovili ali bi lahko s pomočjo te osebe začeli delati na sebi in celiti svoje rane. Zaščitite se lahko tako, da se pozanimate kaj so lastnosti dobrega terapevta, se pripravite in pridete na prvi pogovr z vprašanji, ki vas zanimajo. Potem se šele odločite.
Zapomnite si – pogum ni odsotnost strahu, temveč, da kljub strahu naredite to česar se bojite – in tvegate.
Želim vam vse dobro,
Tatjana