Najdi forum

Zelo rada bi shujšala

Ne vem,če spada to sm,ampak nekam sm morala zapisati. Nisem suha,vitka. Rada bi bila. Občudujem vse suha dekleta. Jaz pa imam pri metr 60 prb 60kil. Ja preveč in tega se še kako zavedam,ampak opažam,da se včasih prenajem in potem čez pol ure vzamem Rupurut,ker mi je slabo. Tega res nočem več, rada bi imela težo vsaj 50kg. Ta debelost se mi pozna na samozavesti. Ker sem okrogla,nisem šla na maturantski ples,ker nočem biti taka bomba v oblekci pa tudi eden izmed vzrokov za moj razhod s fantom, je bilo moje nezadovoljstvo s postavo. Nisem želela več,da se me dotika. Povejte,kako naj zbijem te kile dol? Nimam samozavesti ne nič zaradi njih :,-(

Draga Mimojka,

resnično si ne predstavljam, kako grozno ti mora biti v tvoji koži – s kakšnimi občutki se spopadaš, da je šlo celo tako daleč, da sta se s fantom razšla. Kdaj se je tvoje nezadovoljstvo z videzom pričelo? Je bilo prisotno že od nekdaj ali je kakšna prelomnica, ki se jo lahko spomniš? Res me zanima.
Pravzaprav tvoja kilaža ni tako daleč od tvoje idealne teže, vendar kar je pomembnejše je tvoje nezadovoljstvo, ki ga občutiš izredno močno. Samo nižja kilaža ne bo dovolj, da bi se počutila bolj samozavestno. Mogoče na začetku bi se že, vendar pa je potrebno na samozavesti delati globje, da res ostane.
Pri preveliki teži (zate bi težko rekla, da je tvoja teža prevelika, mogoče odstopaš kakšno 1-2kg od tvoje idealne telesne teže) je ponavadi razlog nepravilna prehrana, lahko so tudi geni, premalo telovadbe, ipd. Torej odsvetujem ti diete, ker te ne delujejo. Za njih je značilen bumerang – ko se vse kar daš dol vrne nazaj dokaj hitro. Namreč, če telesu odpovedujemo hrano, ki jo želimo jesti, potem si to hrano želimo še bolj. Svetujem ti, da prisluhneš sebi, si privoščiš hrano, ki ti paše, ješ do prve sitosti in potem nehaš. Seveda to ni lahko – biti pozoren nase, na svoje telo je naporno, še posebej, če se temu že tako izogibamo. Potreben je čas in potrpežljivost. Jej vse obroke hrane, zajtrk, kosilo, večerjo, malice vmes – razdeli si prehrano na več manjših obrokov čez dan in sledi želodcu kdaj ima dovolj. Mogoče je bolje malo počakati med jedeo, da ugotoviš ali si res sita. V redu je, če hrana ostane na krožniku, ni potrebno pojesti vsega. Pomembno je tudi, da ješ zvečer, tudi po 6h – ker če telo stradaš zvečer kopiči zaloge hrane in namesto, da bi porabljalo energijo pridobljeno čez dan, jo kopiči za primer, ko hrane ne bo – posledica tega so večji kg. Pa tudi za možgane in telesne funkcije na sploh ni dobro, da telo strada. Poleg tega nikar ne jej medtem, ko bereš, ne glej televizije, ko ješ, bodi res osredotočena na grižljaj. Dobro je, če lahko telovadiš vsaj 3x na teden po pol urce, postopoma pa povečaš vsaj na 1h, seveda spet upoštevaš svoje telo. Počitek je tudi potreben, kot gibanje. Priporočam veliko vode, tekočine na sploh, pa raje umakni sladkane pijače, mehurčke ipd, če to piješ.
Drugi del pa je, da poleg tega, delaš na dvigu svoje samozavesti. Priporočam ti v branje kakšno knjigo npr. Prehrana od Anite Naik, Čar samozavesti od Susan Jeffers, ipd. Mogoče tudi udeležba na kakšnem izobraževanju za izboljšanje samopodobe v povezavi s pogledom na telo. Malo pobrskaj še po spletnih straneh kaj kdo ponuja. Ali pa kakšen pogovor s kakšnim strokovnjakom, ki ti bo pomagal pogledati kako začeti – npr. psiholog, ali terapevt kognitivno vedenjske terapije. Vedeti moraš, da je potrpežljivost tu res potrebna, predvsem do sebe. In vztrajnost.
Verjamem, da zmoreš. Kar pogumno.

Z najlepšimi pozdravi,

Tatjana

hejla

no za začetek. atara sem 14 let in pri višini 155 imam 52kg. zavedam se da je to zelo veliko. na spletnih straneh kot so formspring ipd. sem bila večkrat anonimno tračana da sem debela in da ”žrem” non stop. seveda tudi v šoli nekaj mesecov nazaj ni minilo par dni brez da bi se ostali iz mene norčevali, češ da imam stegna kot krava,… trudim se že vsaj dve leti da bi shujšala. res da sem zrasla 5 cm ostala pa na isti teži ( v treh letih) ampak, ker imam v genih to da sem bolj majhna predvidevam da se mi bojo kile samo še nabirale višina bo ostala ista in tako bom postala res debela. najbolj pa me čudi to ker sem velikorat samozavestna pri svoji postavi naslednji dan ko pa oblečem malo bolj ohlapne obleke pa se sebi zdim kot slon in se cel dan stradam. vem da stradanje ni dobro večkrat sem že razmišljala da bi šla bruhat po obroku. ampak me je tega nekako strah po vseh teh primerih ki smo jih imeli pri učni uri biologije.

vsak dan se vagam dvakrat vsak gram mi dela težave. pred približno pol meseca sem imela krizo. vsi so mi govorili da sem odtujena, da sem postala zamorjena in tako dale. ob pogovoru z mamo (s katero si velik ostvari zaupava) me je ona sama vprašala če mislim da sem psihično zbolela. sama vem da ni bila vzrok psihična bolezen ampak sem se preveč obremenjevala s kilami. tudi da teden se to že dolgo časa vleče potem pa grem kar v meka, ali pa na burek. po tem imam tako slabo vest da grem delat trebušnjahe vaje za stegna itd. ampak se mi to vseeno ne pozna. glavni vzrok to leto je birma. kupila sem si zelo oprijeto oblekico s namenom da mi bo to motivacija za hujšanje. (kopila sem si jo februarja birmo pa imam ta teden) ampak sem se samo še zredila. ta teden pa sem obupana ker hočem izgubiri dva kilograma čeprav vem da mi to ne bo uspelo. vsakič ko probam oblekico in se pogledam v ogledalo se počutim kot da bi me nekdo zalil s škafom mrzle vode. seveda vem da bi morla kaj ukreniti glede tega. moja mami sicer zdravo je ampak ostali pa naj bi jedli normalno. tudi športno aktivni nismo kaj preveč v naši družini. če pa se stradam me mami takoj napodi pred hladilnik in nato za mizo s sendvičem ali dvema. ker je medicinska sestra se zato še bolj boji da bi zbolela za anoreksijo bulimihjo in podobno.

mogoče to vse skupaj zveni kot izpovedni esej ampak bi rada samo pomoč kako bi vseeno lahko zgubila nekaj kilogramov. vse punce pri moji višini imajo 43kg in to bi bilo zame idealno.

lp,

že vnaprej hvala za odgovor

Pozdravljena,

verjamem, da ti ni lahko ob vsem kar se dogaja. Odraščanje ni vedno lepo in čudovito, s seboj prinaša kar nekaj sprememb, ki so lahko tudi izredno boleče. To, da te sošolci zbadajo z raznimi imeni, bi bolelo vsakogar. Žal mi je, da to doživljaš, vem, da ni prijetno. Ne vem, če mi boš verjela, vendar pri tvoji kilaži sploh nisi debela. Vrstniki so pri teh letih lahko izredno nesramni, pa tudi kasneje. Najlažje se je spraviti na nekoga, ki ima že tako nizko samopodobo in se ne zna zaščititi. Zavohajo na km koga si bodo izbrali za mučenje. Žal. Če bi se to preveč stopnjevalo, je kakšna varianta, da se obrneš na mamo in jo prosiš za pomoč? Svetujem ti tudi, da prebereš knjigo od Anite Naik Prehrana. Mogoče ti bo malo bolj razumljivo kako se naša telesa oblikujejo in pa Čar samozavesti od Susann Jeffers. Če seveda rada bereš. Dejstvo je pa tudi, da si zrastla za celih 5 cm in verjamem, da še boš rastla in poleg tega nisi pridobila na teži kar je ogromno. In res dobro.Čeprav je v redu tudi, če se z višino teža dvigne. Vse življenje ne boš ostala na tej teži.
Opisuješ, da te v tem tednu čaka birma in da si si kupila oblekico, ki je oprijeta, da bi se spodbudila. Najbrž ti ne bo všeč to, kar ti bom sedaj povedala, je pa resnično dejstvo. Če kupujemo premajhna oblačila z namenom, da bi se motivirali npr. k hujšanju, se zgodi lahko ravno to, kar se sedaj dogaja tebi. In sicer to, da si izredno nesrečna, nezadovoljna, ker kg ne padajo tako kot bi želela ti in ker nimaš postave, ki bi ustrezala oblekici. Bolje je kupovati stvari tik pred zdajci in takšne, ki so ti prav. Najbrž se sliši kot pravljica, vendar drži, da smo lahko zadovoljni s seboj le, če se sprejmemo takšni kot smo ali pa da ukrepamo, gremo v akcijo in gibanje, vendar ne pretiravat, da ne padeš v bolezen.
Torej prvo kar se birme tiče – če se v oblekici ne počutiš dobro, si kupi takšno v kateri si boš dejansko všeč. To je nekaj kar realno v tem trenutku narediš zase. In verjamem, da boš čudovita. Na dolgi rok pa lahko spremeniš marsikaj – npr. uvajaš spremembe v prehrani – MCdonalds ima izredno nezdravo hrano, ki seveda redi, če se jo poje preveč. Raje namesto, da greš tja, si v trgovini vzami polnozrnato štručko, z zelenjavo npr., seveda lahko tudi z drugimi stvarmi, ki so ti všeč, pa opusti takšno hrano ki je preveč mastna (MCDonalds, pizze, hamburgerji, čips,…) in jo nadomesti z drugimi stvarmi, ki so bolj zdrave (oreščki, polnozrnat kruh, voda namesto pijače z mehurčki ali sladkane pijače, čaj nesladkan, sadje, ki ga lahko pripraviš doma in vzameš s seboj za malico,…). Če pa si kdaj pa kdaj privoščiš tudi pizzo idr. stvari, ni nič narobe. Priporočam tudi šport kot aktivnost za gibanje, vendar ne za izboljšanje postave. Nekateri telovadijo, da bi si oblikovali telo, vendar napor za telo ni dober. Malo že, vendar vse v mejah – počni tisto, kar odgovarja tvojemu telesu – hoja, kolesarjanje, mogoče plavanje, ples, če imaš to možnost, vendar na način, da ti bo v užitek in zabavo ter sprostitev, ne pa v breme. In največ 1h na dan. Dobro je, da verjameš vase, lahko si pa pomagaš še s tem, da si našteješ stvari kaj ti je pri tebi všeč, kaj je dobro, kaj delaš dobro – lastnosti, ne samo na telo.
Razumljivo je, da je tvojo mamo strah zate. Ima te rada in ti želi, da bi bila srečna. Je možno, da ji razložiš, da bi rada le spremenila prehrano, da ne ješ tako mastne, ampak vseeno vse, da ji poveš, da se zavedaš, da je potrebno jesti tako maščobe kot OH in beljakovine kot tudi sladkarije (seveda tega ne preveč) in da ti pomaga pri tem tako, da pripravi dober obrok. Sendviči ne škodijo, če se poje sem in tja kakšen. Tega se ne boj. Seveda pa spet ne pretiravat. Ni pa dobro pretiravat tud s stradanjem. Če stradaš in nič ne ješ tako ne zgubljaš kg, ker potem, ko si dovoliš jesti, poješ še več kot bi, če bi jedla redno. Raje si pripravi hrano, ki tekne telesu in tebi, v njej uživaj, jej počasi, brez televizije in poslušaj kdaj ti bo telo sporočilo, da je sito – jaz dobim tak občutek napetosti v želodcu malo počakam in ko se izloči zrak s spahovanjem, vem, da sem sita. Jesti je potrebno počasi, si vzeti čas, z zaprtimi usti in seveda redno. Telo stalno potrebuje hrano, še posebej sedaj ko rasteš. In ni dobro da vsak dan opazuješ svojo težo. Teža se dnevno spreminja za 2kg zaradi hrane, ki jo daš v telo. Dejanska teža telesa je tista, ki jo imamo zjutraj na tešče. Čez dan se pa vsem spreminja in smo vsi težji potem, ko popijemo vodo in jemo. Tako, da ni realno opazovati vsak gram po jedi.
In kot vidiš sem sama tudi napisala cel esej :). Verjemi vase, redno jej, dodaj gibanje, predvsem pa nauči se imeti rada – lahko tudi s pomočjo knjig na začetku ali s kakšnimi delavnicami, ki se jih lahko udeležiš.
Pa lepo praznovanje ob birmi ti želim.

Vse dobro,

Tatjana

New Report

Close