Med.Over.Net

Motnje hranjenja

Bulimija - brez posledic?

Default avatar

ninna676

Tatjana hvala lp
Default avatar

cocoon

Zdravo,
jaz pa se z bulimijo oz. sama s sabo sedaj borim že slabih pet let.. začelo se je z zdravim prehranjevanjem, nato je bilo tudi te zdrave hrane vse manj, izgubila sem okrog 15 kg (181 cm 84kg, najmanj sem imela 65kg, kadar sem bila zelo dehidrirana). Pri vsej tej izčrpanosti od premalo kcal in tudi ukvarjanja s športom, so prišla tudi obdobja prenajedanja in seveda bruhanja. To je zadnje dve leti postalo že tako pogosto, da so ugotovili tudi moji starši. Že prevečkrat sem jima obljubila, da bom nehala, vendar ne razumeta, da ni tako zlahka kar prenehati s tem in postati človek, ter živeti normalno življenje kot vsi ostali. Trenutno imam zelo zelo malo prijateljev, fanta sploh ne, saj imam ves čas v glavi da sem preslaba za kogarkoli. Tudi za šolo mi zmanjkuje časa, ker ga večino porabim za načrtno prenajedanje in bruhanje - večino časa so moje misli usmerjene v to. Vse prihranke in denar, ki ga zaslužim, sproti porabim za nakupe hrane - čokolade, piškoti, mastna hrana, kruh - v glavnem svinjarija. Želim si nehati, imeti normalno življenje, v katerem bo čas tudi za kaj drugega kot le hrano, vendar kjub temu, da sem prebrala že ogromno literarature, naredila veliko načrtov in jedilnikov, bila pri hipnotiku, prejokala med pogovori s starši... še kar nadaljujem in temu ni videti konca - bruham 2 - 8krat na dan. Na mojem telesu se kaže vse več posledic..znamenje na členkih, slabo stanje zob, zelo počasno celjenje ran, in zelo otečene žleze slinavke ob začetku čeljusti..... Vsega tega se dobro zavedam, ampak ne vem kako naj se rešim te bolezni............
Default avatar

TatjanaR

Pozdravljena Cocoon,

naštela si kar nekaj stvari, ki si ji že poskusila. Čestitam ti za trud, da iščeš pot ven iz motenj hranjenja in iznajdljivost kaj vse si že poskusila. Če še nisi našla prave rešitve zase, še ne pomeni, da je ni. Nikar ne obupaj, včasih je pač potrebno poskusiti več različnih stvari, preden najdeš tisto, ki bo tebi dobra in učinkovita zate.
Včasih imajo lahko starši idr. bližnji izredno dobro razumevanje, si želijo pomagati in delajo vse po svojih najboljših močeh, vendar to ne zadostuje. Enako je z ostalimi stvarmi, ki si jih naštela.
Si kdaj razmišljala, da bi se vključila v psihoterapijo, si poiskala strokovno pomoč? Mogoče šla tudi v bolnišnico za nekaj časa - npr. Klinični oddelek za motnje hranjenja v Ljubljani?

Tatjana
Default avatar

hmmmm

Zdravo
bulimijo imam nekje 5 let .. ker to vec ni nikamor vodilo sem se odlocila da neham.. sedaj ne bruham 3 tedne vem da ni neka doba ampak za zacetek bo. Morem povedat da niti nimam zelje ali potrebe da bi. Ker veliko treniram sem spremenila prehrano.. ne zauzijem vec nic sladkega slanega masnega.. ampak zdaj 3 teden pa se je zacela prava mora.. vse kar pojem sem napihjena.. zaprta po 3 dni.. med tekom mi gre na bruhanje sem zelo zadihana .. teh tezav prej nisem imela.. prav tako me cudi da jem na 3h male porcije samo zdravo hrano sportam in se ob tem redim.. je mozno da so to sedaj posledice saj se telo navaja na neke novega in more prebava dejansko delat?
Kako dolgo traja da se taksne stvari porihtajo ..
hvala za odgovor
Default avatar

TatjanaR

Živjo,

Težave, ki jih opisuješ so v bistvu zdravstveni zapleti, ki so pogosti pri tej bolezni. Si razmišljala, da bi se povetovala z osebnim zdravnikom glede tega? Pri dolgotrajni bulimiji se pojavijo različne zdravstvene težave, ki jih opisuješ tudi ti (zaprtje, zadihanost, utrujenost, občutljiv želodec,...). Minejo počasi, če se odločiš za zdravljenje, če pa nadaljuješ s takšnim načinom življenja še naprej, pa se poslabšujejo. Napihnjenost lahko nastane tudi zaradi določene prehrane. Običajno je posledica kopičenja plinov in črevesnih bakterij. Lahko pa tudi posledica pitja vode med obroki. Dobro bi bilo, da skušaš poskrbeti za svojo črevesno floro - poskušaj dodajati jogurte LCA, ki vsebujejo mlečnokislinske bakterije, posvetuješ se lahko z osebnim zdravnikom, ki ti bo dal navodila kako si lahko še pomagaš, če piješ vodo med obroki je nikar, lahko pa vmes. Voda je dobra, tudi za preprečevanje zaprtja, še posebej topla. Med obroki pa vpliva. na napihnjenost in jo poslabšuje Dobro je, da imaš več manjših obrokov čez dan, 6 npr. lahko tudi več, da poslušaš svoje telo in mu slediš.
Dolgoročno bi bilo najboljše, če bi se odločila, da si poiščeš pomoč. Da bi podprla tudi svoje odločitve, ki jih sedaj sprejemaš. Si kaj razmišljala o tem?

LP

Tatjana
Default avatar

help me

Pozdravljeni.
Tudi jaz sem se dolgo let bojevala z bulimijo... skoraj 7 let.
Zadnje 3 leta pa sem bruhala skoraj vsak dan včasih tudi več. Februarja letos sem se s odločila narediti pauzo saj me se strašno začel boleti trebuh in sem se malo prestrašila. Teden kasneje sem zbolela. Bolna sem bila dlje kot ponavadi.. vse skupaj se mi je vleklo 2 tedna. Šla sem tudi k zdravnici, ki mi je vzela kri a je bilo s krvjo vse vredu. Nato se je moje zdravje nekoliko izboljšalo pa vendar se povsem zdrava še nisem počutila. 4 tedne po moji bolezni sem šla na zabavo na kateri sem tudi nekaj spila vendar ne več kot ponavadi. In od takrat je šlo vse samo še slabše. Bila sem utrujena zaspana preko celega dne imela sem težke noge in roke, nagajala mi je tudi prebava in še in še...ta občutek ni minil dolgo in še danes je tako le da ni tako hudo. Posumila sem na kandido in začela paziti kaj jem, kupila sem tudi tablete in vse ostalo vendar do nekega pretiranega izboljšanja žal ni prišlo...občutek utrujenosti, težkih nog in rok še kar ostaja... Vse to se mi nekako vleče že od konca februarja in počasi me spravlja v obup... iz dneva v dan se tolažim da bo bolje vendar žal ni... Pridejo tudi dnevi ko imam malo več energije..ampak tudi izginejo. Naj še povem, da od februarja ne bruham več in tudi ne mislim..saj sem ugotovila, da je zdravje preveč dragoceno.
No zdaj, ko sem opisala svoje stanje me zanima če se je še kdo znašel v podobni situaciji? ali kdo morda ve če je za moje sedanje stanje kriva bulimija ali je morda z mano kaj drugega narobe... Zelo me je strah še posebno zaradi vseh bolezni ki jih najdeš na internetu, ko opišeš svoje simptome..in to me samo še bolj najeda. Zelo bom hvaležna za kakršno koli mnenje oz. odgovor ali nasvet.
Naj še povem to da me od februarja spremlja stalen beli tok, ki ga prej nisem imela, zelo boleče so postale tudi menstruacije, v ustih se mi skozi pojavljajo kakšne afte, grlo me tudi občasno boli, pekoče oči, počasi prebavljam zaužito hrano, in vse kar pojem me čisto napine, in zelo slabo prenašam alkohol (pa ne popijem veliko...oziroma dosti manj kot sem nekoč ko sem bila še "zdrava") npr. če grem ven potrebujem potem vsaj 1 teden da pridem spet nekako k sebi namreč občutek utrujenosti je 2 dni po temu omgromen in tekom tedna začne počasi minevati takrat imam ponavadi probleme tudi s prebavo in želodcem bolečina in driska ..itd. Tako da kdorkoli če se mu kaj svita bom več kot hvaležna. LP
Default avatar

TatjanaR

Pozdravljena "help me",

predlagam ti, da se vrneš nazaj k osebnemu zdravniku, mu opišeš simptome, ki jih opazaš kot si jih tu in se dogovoriš z njim še za kakšen bolj podroben pregled. Poleg pregleda krvi lahko opravi še druge preiskave, ki bi mogoče pokazale vzrok tvojih težav. Lahko gre za zrušitev celega imunskega sistema in bo telo potrebovalo čas, da se okrepi. Vendar na pamet ugibati ni nikoli dobro. Tudi pregled in posvet z ginekologom ne bi bil odveč.
Želim ti vse dobro,

lp

Tatjana
Default avatar

help me

Najlepša hvala za vaš odgovor in pomoč.. se bom ponovno oglasila pri zdravniku.
Hvala in LP
Default avatar

MiaTia

Zivjo!Bruhati sem zacela pri desetih letih,bruhala sem vsak dan,tudi po desetkrat/dan ce sem bila sama doma in je bilo dovolj zaloge.Mama je kuharica in pomoje tudi malo obsedena s hrano(prenajedanje),zato pri nam hrane ni nikoli primanjkovalo.Ko sem bila stara 16 let je izvedela za bilimijo,ceprav takrat jaz temu nisem rekla tako,iz razliga ker sem mislila,da je bulimija takrat ko si zares suh;jaz pa nisem bila.Izvedela je,ker sem imela poskus samomora in takrat sem bila prvic(kasneje se veckrat)hospitalizirana na EAP.Pri 17ih sem se sla zdravit na enoto za motnje hranjenja.Tam sem bila 8 mesecev-zelo so mi pomagali.Priporocam!Ampak ko sem prisla nazaj domov se je zgodovina zacela ponavljat,zopet ves zasluzen denar za hrano,skrivanje,kraja,rezanje,zretje raznih maminih tablet samo da mi je bilo slabo in potem nisem dva dni jedla.Zobje so se krusili.
Pri 19 sem spoznala fanta-odvisnika od trdih drog.Med 19. in 20.letom sem izgubila zobe,pa ravo takrat ko mi je slo z mh na bolje in se zaljubljena sem bila!Zdaj imam umetne.
Pri svojih 20ih sem na pobudo fanta prvic poskusila heroin.S heroinom so moje tezave z hranjenjem izvenele.Ali bolje receno-so poniknile.Nastale so nove.Za sabo imam 4 predoziranja,od tega 3x namerno.Bila sem klinicno mrtva in so me komaj resili.Vcasih sem jokala zakaj so me resili in si le se bolj zelela smrti.A danes ne vec.Po koncanem 6letnem razmerju in petih letih droge,sem nato zanosila(z znancem,ki je pravtako odvisnik-zdaj pomislim;tale droga mi je pa res zameglila vso pamet in razum!!!ampak no,tako sem vsaj dobila tisti plusek),ceprav so mi rekli da sem neplodna(jah tudi tukaj pusti mh svoj pecat).
Zdaj sem stara 27 let.Zivim pri starsih v svojem stanovanju.Pomagali so mi,vzeli so me nazaj.Samo in noseco.Partnerja nimam,odlocila sem se da bom otroka obdrzala in zanj poskrbela sama.Novembra(zdaj ze)lani sem rodila prelepo puncko.To je bil moj cudez,moj klik, da sem se resila spon odvisnosti.Cista sem,brez pomirjeval,brez antidepresivov,brez droge.Se mi pa poraja strah in tudi sama cutim,da zopet dobivam na trenutke potrebo po hranjenju in bruhanju.Nikoli po drogi.Tega me je malo strah,a do zdaj sem kar dobro premagovala tele signale po izvajanju obreda s hrano.Mislim da je predvsem to pomembno,da znamo prepoznati znake,ko se bliza zelja in nato znati preusmeriti misli-hahah zdaj ze obvladam tole preusmeritev glede na to na koliko zdravljenjih sem bila.Tudi svoji psihologinji sem omenila in ona mi veliko pomaga.Evo punce,mogoce ima katera podobno izkusnjo ali se najde v moji zgodbi.Bodite dobro in nikoli ne obupajte.Dajte tud same sebi malo miru,malo odmora.Ste si ga zasluzile. Objem
Default avatar

Ana Z.

Draga "MiaTia",
tvoja zgodb zveni kar pretresljivo in kompleksno in vesela sem, da si se "rešila spon odvisnosti". Vendar, kot praviš, ko te najprej "strezni" otrok kot od tebe odvisno bitje in veselje, ki rabiš skrbeti zanj, se pa pojavijo nove stiske ali situacije, ko te začne preganjati pomisel na star način bega. ja, vesela sem zate, da še imaš prihologinjo za pomoč in podporo, da prepoznaš in "ukrepaš", ko prepoznaš kako "bulimija še maha z repom", če pa boš rabila kaj več pomoči, pa bi ti svetovala, da jo poiščeš. Sicer pa ti želim vse dobro še naprej.
S pozdravi,
Ana Ziherl
Default avatar

Lanenca

Pozdravljeni, stara sem 15 let in bulimijo imam ze 7 mesecev.. pred 7 meseci sem zacela bruhati, prej parkrat na mesec, potem pa vedno in vedno vec..avgusta lani mi je za en mesec uspelo prenehati, nato pa se je z solo zacelo tudi bruhanje.. . najprej nekajkrat na teden, nato pa tudi do 3x na dan... od novembra naprej pa sem praktično bruhala vsaj enkrat na dan.. to sem zaupala svojem fantu, ki pa je to sprejel in mi rekel naj se ne neham truditi... sedaj ne bruham že cel mesec in čutim da mi gre na bolje....pravi razlog zakaj pa sem nehala bruhati pa je to, da sem opazila da bruham kri ter da se mi vrti in sem takoj nehala saj me je pretreslo kaj sem naredila s sabo, ob zelji da bi imela lepso postavo! Sedaj sem rešila eno težavo: bruhanje, vsaj upam da sem res dovolj mocna.. ceprav so se mi vcasih zadnje dni pojavile misli da bi spet bruhala a vem da nesmem in nebom. ostaja pa prenajedanje....mislim da pa imam z prenajedanjem tezave ze vsaj 2 leti.. prej se mi to ni zdelo nič, sedaj pa vem da je to resna težava! Preprosto velikokrat jem na skrivaj, pojem ogromne ogromne količine hrane naenkrat.. sem 2 dni vredu potem pa spet en dan in pojem za 4 dni naprej.. in nevem kako prenehati s tem, se upreti hrani in še kaj pustiti za druge... z bruhanjem sem prej vzdrževala stalno težo, sedaj pa sem se v decembru zredila za 5 kg saj sem se vecino casa prenajedala in nisem bruhala ter s tem preprečila nabiranje teže
Default avatar

mimimomi

pozdravljene,stara sem 16 let in pred 1 letom in pou sem začela hujšati.Ker sem hotela čimhitrejši rezultat sem se začela izogibati hrani.Zapadla sem v anoreksijo.Bila sem že na zdravljenju in vse ampak meni to ni nič pomenilo saj sem menila da jaz v bolnici nimam kaj za delat ker nisem anoreksična.Takrat so mi rekli da morem imeti vsaj 55 kg jaz sem prišla niz 48 na 53kg.Ko sem zagledala kako dejansko sem se zredila sem začela bruhati.Prenajedala sem se in še vedno se.Še vedno bruham in vse,ampak vedno majn ker nemorem več izbruhati prav nič.Počutim se krivo in kar nemorem se pogledati v ogledalo ker me je sram same sebe.Rada bi bila suha,imela raven trebuh,bila srečna kot ostale moje sovrstnice ampak nemorem.Karkoli pojem ko se obtožim da sem debela in vse pogosteje vse izbruham.Z 1 avgustom gremo na morje.Kar želodec se mi obrne ko pomislim da bom morala cele dneve preživeti v kopalkah..ughhhh najraje bi se pognala nekam...
Default avatar

Ana Z.

Draga ,Mimimomi,,

uf, žal se je odgovor zavlekel, ker sem bila tudi jaz na dopustu, ti pa si zdaj že pol dopusta oz. počitnic mimo. Upam, da si si nekako uspela pomagat, da je bilo lepo, ali vsaj znosno, zdaj ali v kopalkah, ali z več obleke.
Ne morem ti ponudit hitrega nasveta, bolj spodbudo, da si poiščeš strokovno pomoč, ker če ne se zna vse vrtet v začaranem krogu hujšanja in dobivanja teže, konstantne preokupiranosti s hrano in nezadovoljstva. Noben nasvet, kako morajo biti obroki, kako si pomagat s fintami, ne zaležejo zares, če gre tako kot pri tebi, za motnjo hranjenja.
Zato res navijam, da se lotiš reševanja svojih težav s hrano resno, kontinuirano in s storkovno pomočjo. Lahko se obrneš na svojo zdravnico za začetek (da te kam usmeri, ker ne vem, odkod si), lahko na koga, ki že veš, da se ukvarja s pomočjo pri motnjah hranjenja, lahko pa pišeš tudi nam na Svetovalni svet.
Poletje pa je včasih tudi lažje preživeti, če si pač pomagaš s krili in kratkimi hlačami, kopalke pa oblečeš izjemoma, za kopanje in če res ne gre drugače, pač greš na plažo, kjer je manj ljudi, ali bolj zjutraj in zvečer.
Ni to rešitev na dolgi rok, ampak vsaj ¸¸za tahujše čase¸¸.
S pozdravi,
Ana Ziherl