Pozdravljeni,
zavedam se, da to ni specifilčno homeopatska tema, a zdi se mi, da ste morda eden redkih zdravnikov, ki ob vsem tem dogajanju na pediatrični niso (popolnoma) izgubili pameti.

Začela se je prava gonja proti tistim, ki ne cepijo/ne cepimo otrok, po radiu, televiziji, spletu, priča smo novinarskim konferencam, kjer take starše ponižujejo kot navadne nevedneže, ki nasedajo “modnim muham”, lansirajo popolnoma zgrešene teze o tem, kdo koga ogroža, kdo je za kaj kriv in kaj bi bilo treba storiti. Iz ošpic so naredili najhujšo smrtonosno bolezen.
Njihove izjave so dostikrat protislovne: v smislu, če bi se vsi cepili, do tega ne bi prišlo, a hkrati poudarjajo, da je dvakrat cepljenja medicinka zbolela, ker pač zaščita nikoli ni 100%. In podobno.
Poleg tega poznam primere, ko k cepljenju silijo ljudi (otroke), ki so ošpice preboleli! Tudi v zakonu pod razlogi, ko cepljenje ni potrebno, ni navedene “prebolele bolezni”. Da ne omenjam cepljenja otrok in ljudi, ki so bili v stiku s sestro in so lahko že v latentni fazi bolezni, ko cepljenje lahko privede do težkih posledic.
Z vsemi temi gestami resno škodujejo našim otrokom.
O tem se ne govori.

Zanima me, zakaj se nihče ne zgane? Zakaj na ekranih lahko gledamo samo cepivske fanatike, ki blatijo in strašijo in grozijo? Zakaj so novinarji – spet – popolnoma odpovedali in samo podpirajo to farmacevtsko ideološko gonjo? Zakaj se ne izpostavi, ne oglasi nihče od zdravnikov, ki zagovarja drugačna stališča? Je to sploh mogoče ali so vsi uradni kanali tako rekoč blokirani? (Razen “anticepivski” forumi in spletne strani, ki pa so itak namenjeni podobno mislečim in jih “povprečni” starši ne berejo.)

Kaj vi menite o vsem tem? Kam vse to pelje? Ali ni čas, da se ljudje “skulirajo”, da cepljenje končno postane osebna odločitev posameznikov, ki se zavedajo odgovornosti za lastno zdravje (in se tudi malo izobražujejo v tej smeri)?

Pa še malo za hec:
Kaj bi, glede na simptome tega našega medicinsko-farmacevtskega kolektivnega telesa, predpisali, da bi se strasti umirile? Jaz osebno vidim kar globoke motnje, predvsem na emocionalno-duhovnem nivoju: razdražljivost, jeza, nepotrpežljivost, strah in agresija; nagnjenost k lažem in zavajanjem, h kontroli in manipulaciji.

Nimam kaj bistvenega dodati.
Malo se bom razgovoril o cepljenju na aprilskem srečanju šole homeopatije za laike.
Problem je precej kompleksen. Dokler bomo histerirali pri vsaki mini epidemiji ošpic, se bomo težko umirjeno in racionalno pogovarjali. Histerija pač koristi centrom moči, cepiva se kar naenkrat bistveno bolje prodajajo, politike sili k restriktivnim ukrepom proti svobodni volji ljudi oz. staršev, tiskani in spletni mediji se zaradi nje zelo dobro prodajajo, forumi cvetijo in oglasniki ob njih si manejo roke, ni potrebnega posebnega novinarskega znanja za pavšalne pisarije, zato je vsak novinar s petimi minutami časa primeren za to temo in pravzaprav je večina deležnikov v zgodbi histerije zadovoljna oz. ima od nje koristi.
Cepivo za to je edino razsvetljevanje zadostne mase kritično mislečih ljudi. Ko bo dosežena kritična masa, se bo postopoma obrnilo. Takšno delo smo delali slovenski homeopati s homeopatijo 20 let in se postopoma obrača ta scena sedaj. Tako po žensko, ne z vreščanjem po medijih, z marljivim in kvalitetnim delom skozi zadovoljne paciente.
Cepivo za to je tudi ne podpihovati histerije. Tudi s kontraofenzivo se jo podpihuje.
Homeopatskega zdravila za vaš hec žal ni. Obstaja samo molitev in post.

Hm!?

[img]https://fbcdn-sphotos-d-a.akamaihd.net/hphotos-ak-xtp1/v/t1.0-9/10933774_885712964832047_6478483027404678963_n.jpg?oh=84976b66c26cc85b698f7def56498074&oe=55A70EC9&__gda__=1437314815_cbe38191ac2de56f70da8760411e39ad[/img]

Kakšna sreča torej, da se v Nemčiji, ki jo imate zaradi odprtosti do homeopatije najbrž za izredno napredno državo, stvari dejansko obračajo. Na bolje?

Ja ravno zaradi ošpic bomo vsi pomrli. Ja pa kaj še? Škrlatinka in Kuga sta brez cepiv šli. No imamo pa raka in AIDS. Nič ne pomaga, ker smrt je edina stvar, ki se ji ne bomo mogli izogniti. Pa naj nas ubije cepljenje ali pa ošpice. Oni doktorji pa so bili že prav patetični. Kot, da bi izbruhnila Ebola ne pa boge ošpice, ki niso dosti hujše od gripe.

Gospa Lili, si vas prav predstavljam, kako ogorčeni bi bili, če bi šli k zdravniku in bi vas ta lahkotno odpravil, da vaša ali bolezen vašega otroka (vstavite po želji) pa res ni nič hudega in da ima npr. “le” 2x večjo smrtnost od ošpic in da nas na koncu itak vse čaka smrt; zakaj torej komplicirati in zganjati paniko. Takrat človek nekako začuti, kako banalna in cinična so taka modrovanja, ki ste jih zapisali zgoraj.