otrok sPP in zakonodaja

Otrok bo v naslednjem letu dopovnil 18let :Obiskuje zavod kjer je nameščen v celodnevnem varstvu in prihaja domov čez vikende in počitnice .zdaj me zanima sledeče A lahko uveljavljam pravico do družinskega pomočnika za čas ki preživi doma ,doma preživi 161 dni ostalo je v šoli oziroma v zavodu.
Drugo vprašanje po novi zakonodaji ima pravico se šolati do 26leta za ta čas mi pripada plačen prevoz ali ga moram sedaj plačati sama .Ker bo dobil status invalida ? Pa še to kaj je bolje da sem njegov oskrbnik ali podalšam roditelske pravice.?Hvala

Spoštovani!

Zahvaljujemo se Vam za postavljeno vprašanje. Potrudili se bomo po naših najboljših močeh, da najdemo odgovore za Vas.

V imenu Skupine za pomoč staršem bolnih otrok Vas lepo pozdravljam in Vam želim vse dobro!

Spoštovani,

sporočamo Vam, da je trenutno zaradi praznikov nekaj zamude pri izdelavi mnenj, za kar se opravičujemo, hkrati pa Vas obveščamo, da naši člani že pripravljajo odgovor na Vaše vprašanje in bo objavljen takoj, ko bo mogoče.

V imenu celotne Skupine za pomoč staršem bolnih otrok Vas lepo pozdravljam in se zahvaljujem za razumevanje.

Staša Račnik, univ. dipl. pravnica
Ustanova Fundacija za pomoč otrokom v sodelovanju s Pravno fakulteto Univerze v Mariboru

Spoštovani!

Podajamo odgovor na Vaše vprašanje. V odgovoru smo Vam predstavili različne možnosti, ki jih imate glede na nastalo situacijo. Vi se morate med temi možnostmi sami odločiti za tisto, ki bo najbolj ustrezala Vam, predvsem pa tudi Vašemu otroku.

1.) Glede družinskega pomočnika

Izbira družinskega pomočnika je urejena v Zakonu o socialnem varstvu (ZSV-UPB2, Ur. l. RS, št. 3/2007 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZSV), in sicer v členih 18a do 18r. V skladu s temi določbami ima pravico do izbire družinskega pomočnika polnoletna oseba s težko motnjo v duševnem razvoju ali polnoletna težko gibalno ovirana oseba, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb. Tako je do družinskega pomočnika upravičena invalidna oseba, za katero je pred uveljavljanjem pravice do družinskega pomočnika skrbel eden od staršev, invalidna oseba, ki je invalid po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (Ur. l. RS, št. 41/1983 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZDVDTP) in potrebuje pomoč za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb ali invalidna oseba, za katero komisija za priznanje pravice do izbire družinskega pomočnika ugotovi, da gre za osebo s težko motnjo v duševnem razvoju, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, ali težko gibalno ovirana oseba, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb.

Zakonodaja upravičencu omogoča, da namesto celodnevnega institucionalnega varstva izbere družinskega pomočnika, ki mu nudi pomoč v domačem okolju. Glede na to, da zakonodaja daje na izbiro bodisi bivanje v institucionalnem varstvu, bodisi institut družinskega pomočnika, vmesne rešitve ne predvideva. Torej družinski pomočnik za čas, ko je oseba doma (vikendi in počitnice) ni predviden oz. v zakonodaji ni urejen.

V Vašem primeru morda obstaja možnost pomoči na domu, ki je socialnovarstvena storitev, namenjena upravičencem, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, če se zaradi starosti ali hude invalidnosti ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanjo nimajo možnosti. Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (Ur. l. RS, št. 52/1995 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: pravilnik) določa, da so upravičenci med drugim tudi osebe s statusom invalida po ZDVDTP, ki po oceni pristojne komisije ne zmorejo samostojnega življenja, če stopnja in vrsta njihove invalidnosti omogočata občasno oskrbo na domu, druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkcij in hudo bolni otroci ali otroci s težko motnjo v telesnem ali težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki niso vključeni v organizirane oblike varstva. Ta storitev pa je plačljiva in sicer plačujejo uporabniki te storitve približno 4,17 evrov na uro, odvisno iz katere občine prihajajo. Celotni stroški storitve so višji, razliko krijejo izvajalcu občine in pogosto tudi proračun RS. Pomoč na domu izvajajo centri za socialno delo, domovi za starejše in drugi javni zavodi, lahko pa tudi koncesionarji.

2.) Glede skrbništva in podaljšanja roditeljske pravice

Pojem skrbništva izhaja iz Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR-UPB1, Ur. l. RS, št. 69/2004 s spremembami, v nadaljevanju: ZZZDR), ki v 9. členu določa, da je skrbništvo posebna oblika varstva mladoletnikov, za katere ne skrbijo starši, in polnoletnih oseb, ki niso sposobne skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Namen skrbništva je varstvo osebe, ki se uresničuje predvsem z oskrbo, zdravljenjem in usposabljanjem za samostojno življenje. V Vašem primeru moramo ločiti skrbništvo nad polnoletnimi osebami – ko se oseba postavi pod skrbništvo in skrbništvo za posebni primer – ko je osebi postavljen skrbnik. Če se osebi dodeli skrbništvo, je naloga skrbnika ta, da skrbi za vse zadeve osebe, ki je postavljena pod skrbništvo. To so primeri odvzema poslovne sposobnosti. Kadar pa se osebi postavi skrbnik, torej skrbnik za posebni primer, je skrbnik zadolžen za točno določeno zadevo. Skrbnik za posebni primer se v praksi postavi težko bolni, telesno ali duševno prizadeti osebi, katere stanje ni takšno, da bi ji bilo potrebno odvzeti poslovno sposobnost v celoti. Postopek za odvzem poslovne sposobnosti pride v poštev po polnoletnosti osebe.

V zvezi s podaljšanjem roditeljske pravice Zakon o nepravdnem postopku (Ur. l. SRS, št. 30/1986 s spremembami, v nadaljevanju: ZNP) v 57. členu določa, da se lahko roditeljska pravica podaljša čez otrokovo polnoletnost, če otrok zaradi telesne ali duševne prizadetosti ni sposoben, da sam skrbi zase, za svoje koristi in pravice. Postopek za podaljšanje roditeljske pravice se začne na predlog enega od staršev ali centra za socialno delo (CSD). Predlog mora vsebovati vsa dejstva in dokaze, na podlagi katerih lahko sodišče zaključi, da otrok zaradi telesne ali duševne prizadetosti ni sposoben sam skrbeti za svoje koristi in pravice. Podaljšanje roditeljske pravice čez polnoletnost ima za posledico nezmožnost pridobitve poslovne sposobnosti (oseba, za katero je podaljšana roditeljska pravica, ne pridobi poslovne sposobnosti, čeprav je postala polnoletna) oziroma njeno izgubo (če se roditeljska pravica prizna in podaljša po polnoletnosti). V drugem odstavku 59. člena ZNP je določeno, da sme sodišče priznati roditeljsko pravico in jo podaljšati čez otrokovo polnoletnost tudi takrat, ko je bil predlog vložen v času, ko je oseba že polnoletna. Če pa je roditeljska pravica s polnoletnostjo osebe prenehala, razlogi zaradi katerih naj bi se podaljšala roditeljska pravica pa so nastopili šele v času po polnoletnosti, sodišče nepravočasno vloženega predloga ne upošteva. V takem primeru se osebi odvzame poslovna sposobnost ter se jo postavi pod skrbništvo.

Starši lahko imajo torej vlogo skrbnika v primeru popolnega ali delnega odvzema poslovne sposobnosti in so tako pod stalnim nadzorom CSD. Kot skrbniki so dolžni s posebno skrbnostjo skrbeti za osebnost, pravice in koristi varovanca, posebno pozornost pa morajo posvetiti pogojem nastanitve, zdravju in vzrokom, zaradi katerih je bila varovancu poslovna sposobnost odvzeta. ZZZDR v tretjem odstavku 189. člena določa, da skrbnik ne sme brez poprejšnje odobritve CSD storiti ničesar, kar bi presegalo okvire rednega poslovanja ali upravljanja varovančevega premoženja. V primeru podaljšanja roditeljske pravice pa ostanejo pooblastila staršev enaka kot doslej. Skrbnik za posebni primer pa se postavi osebi, nad katero starši izvršujejo roditeljsko pravico, le v primeru spora med njim in starši, in sicer za sklenitev posameznih pravnih opravil med njimi, ter v drugih primerih, če so njihove koristi v navzkrižju. Če torej pride med starši in otroki do nesporazumov, še posebno glede premoženja, varuje otrokove koristi CSD. Poudariti pa je treba, da je potrebno pri CSD podati vlogo za odobritev vseh pravnih poslov med starši (oz. drugimi osebami) in osebami, nad katerimi starši izvršujejo roditeljsko pravico (tudi če dejstva niso sporna).

Razlogi, zaradi katerih je bila odvzeta poslovna sposobnost lahko tudi prenehajo, kar pomeni, da je oseba sama sposobna skrbeti za svoje pravice in koristi. Če skrbnik meni, da so izpolnjeni pogoji za vrnitev poslovne sposobnosti, lahko predlaga CSD vrnitev poslovne sposobnosti (tudi CSD lahko predlaga vrnitev). Postopek vrnitve poslovne sposobnosti poteka po smiselno enakih pravilih kot v primeru odvzema poslovne sposobnosti. Če sodišče ugotovi (po uradni dolžnosti ali na predlog), da obstajajo razlogi za vrnitev poslovne sposobnosti, izda o tem sklep. Smiselno enaka pravila veljajo tudi za postopek prenehanja podaljšanja roditeljske pravice, saj naj bi bil postopek odločanja o poslovni sposobnosti v določeni meri podoben postopku podaljšanja in prenehanja roditeljske pravice (to izhaja iz 60. člena ZNP).

Odgovor pripravila:
Aleš Potočnik in Urška Kupec,
člana Skupine za pomoč staršem bolnih otrok

Ustanova Fundacija za pomoč otrokom v sodelovanju s Pravno fakulteto Univerze v Mariboru

Pozdravljeni,
smo štiri članska družina, kjer je oče že nekaj let invalidsko upokojen (300-400eu pokojnine), mama in jaz sva redno zaposleni, sestra pa je stara 22 let, otrok s posebnimi potrebami, trenutno biva v Bivalni enoti, hodi v posebno šolo, ter prejema pokojnino ki ji pripada (cca 350eu).

Starša se letos ločujeta, živita že ločeno. Kako bo z delitvijo premoženja oz. stanovanja še ne vemo. Vloga za ločitev še ni dana.

Mama je šla v podnajemniško stanovanje, jaz pa sem še 2 meseca vztrajala z očetom, tudi zato, da bi mu pomagala s plačevanjem stroškov (vsak pol). Po 2 mesecih so bile razmere nevzdržne, napodil me je iz stanovanja, češ, da želi zasebnost a hkrati je računal, da mu bom kljub temu plačevala stroške njegovega bivanja v stanovanju.

. Sedaj z mamo skupaj živiva v podnajemniškem in se imava dobro. Oče je ostal sam v velikem stanovanju (65 kvadratov), tako da mora tudi sam plačevati stroške. Tu pa se začnejo težave, saj je mislil, da mu bova stroške plačevali midve. z mamo.

Ko sva šle z mamo v podnajemniško stanovanje, smo za sestro uredili bivanje v Bivalni enoti, ki se ga mesečno plačuje s sestrino pokojnino. Mama je vsa leta, ko je sestra živela z nami in dobivala pokojnino, sestrin denar skrbno varčevala. Dostop do tega varčevalnega račun sta imela oba (oče in mati). Ko so začele razmere v družini škripati, je oče “meni nič tebi nič” s sestrinega varčevalnega računa pobral popolnoma ves denar in si ga naložil na svoj tekoči račun, češ, da nekako mora tudi sam preživeti, ker s svojo pokojnino ne more (denar gre 80% za cigarete in kavo po gostilnah). Takrat smo bili popolnoma šokirani, saj nebi pričakovali da bo oče ukradel denar lastnemu otroku. Storiti pa nismo mogli nič, saj sta na sestrin račun pooblaščena oba…in imata kot starša otroka s PP oba pravico upravljanja z denarjem.

Prvotni šok smo preživeli in tako si je oče prilastil lep izkupiček denarja…nihče mu ni nič mogel. Sestra je po tem še naprej vsak mesec dobiva cca 350eu pokojnine, ki je šlo za plačilo Bivalne enote. Sodu pa je dno izbil včerajšnji dogodek. Mama je želela dvigniti denar za plačilo Bivalne enote. Na računu ni bilo niti 350 eu. Oče se je namreč svobodno odločil, da bo začel s sestrinega tekočega računa pobirati še ta denar ki ga mesečno dobiva. Trošil pa bi ga za svoje potrebe tj, cigarete, položnice, registracijo, bencin itd.

Že prej sva se obrnili na socialno službo vendar se več kot pogovor ne zgodi.. Na banki ne morejo nič storit da bi preprečili dvigovanje in krajo denarja. Problem je, ker imata oba enako pravico do skrbništva nad otrokom s PP, vendar oče to izkorišča in krade njen denar za svoje potrebe. Gre za otrokov lasten denar, ki ji ga daje država za njeno preživetje, oče pa si ga lasti zase!

Prosim vas, če nama lahko svetujete kaj storiti, da bi preprečili to kar počne oče. S tem dejanjem želi na nek način mamo prisiliti, da sestri plačuje bivalno enoto z lastnim denarjem, če ne želi plačevati njegovih stroškov za stanovanje. Vse je skregano s pametjo in logiko. Kakršen koli nasvet, predlog , kam oz. na koga se obrniti, nama bo zelo prav prišel, saj nama do zdaj še nihče ni znal svetovati kaj in kako.

Lp, Lara111

Na nas se je obrnila prosilka iz štiričlanske družine, starša se ločujeta(vloga za ločitev še ni dana), živita ločeno. Sestra prosilke je stara 22 let, otrok s posebnimi potrebami, trenutno biva v Bivalni enoti, hodi v posebno šolo, ter prejema pokojnino.

Sedaj z mamo skupaj živita v podnajemniškem stanovanju. Oče je ostal sam v velikem stanovanju (65 kvadratov), tako da mora tudi sam plačevati stroške. Tu pa se začnejo težave, saj je mislil, da mu bosta stroške plačevali žena in prosilka.

Ko sta šli z mamo v podnajemniško stanovanje, je za sestro, ki je kot rečeno, otrok s posebnimi potrebami, uredili bivanje v Bivalni enoti, ki se ga mesečno plačuje s sestrino pokojnino. Mama je vsa leta, ko je sestra živela z njimi in dobivala pokojnino, sestrin denar skrbno varčevala. Dostop do tega varčevalnega račun sta imela oba (oče in mati). Ko so začele razmere v družini škripati, je oče samovoljno s sestrinega varčevalnega računa pobral popolnoma ves denar in si ga naložil na svoj tekoči račun, češ, da nekako mora tudi sam preživeti, ker s svojo pokojnino ne more denar porablja v zasebne namene. Na sestrinem računu sta pooblaščena oba in imata kot starša otroka s PP oba pravico do upravljanja z denarjem.

Sestra je po tem še naprej vsak mesec dobiva okrog 350 eur pokojnine, ki se je do sedaj porabljala za plačilo Bivalne enote. Vendar je šel oče še korak dlje, ko je v zadnjem mesecu prosilkina mama želela dvigniti denar za plačilo Bivalne enote. Na računu ni bilo niti 350 eur. Oče se je namreč ponovno samovoljno odločil, da bo začel s sestrinega tekočega računa pobirati še ta denar ki ga mesečno dobiva. Trošil pa bi ga za svoje potrebe tj, cigarete, položnice, registracijo, bencin itd.

Že prej sta se obrnili na socialno službo vendar se več kot pogovor ne zgodi. Na banki ne morejo nič storiti da bi preprečili dvigovanje in krajo denarja. Problem je, ker imata oba enako pravico do skrbništva nad otrokom s PP, vendar oče to izkorišča in krade njen denar za svoje potrebe. Gre za otrokov lasten denar, ki ji ga daje država za njeno preživetje, oče pa si ga lasti zase.

Prosi za nasvet, da bi preprečili očetovo ravnanje. S tem dejanjem želi na nek način mamo prisiliti, da sestri plačuje bivalno enoto z lastnim denarjem, če ne želi plačevati njegovih stroškov za stanovanje. Vse je skregano s pametjo in logiko. Prosi za kakršen koli nasvet, predlog , kam oz. na koga se obrniti, saj jima do sedaj še nihče ni znal svetovati kaj in kako.

Spoštovani!

Podajamo odgovor na Vaše vprašanje. V odgovoru smo Vam predstavili različne možnosti, ki jih imate glede na nastalo situacijo.

Pojem skrbništva izhaja iz Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR-UPB1, Ur. l. RS, št. 69/2004 s spremembami, v nadaljevanju: ZZZDR), ki v 9. členu določa, da je skrbništvo posebna oblika varstva mladoletnikov, za katere ne skrbijo starši, in polnoletnih oseb, ki niso sposobne skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Namen skrbništva je varstvo osebe, ki se uresničuje predvsem z oskrbo, zdravljenjem in usposabljanjem za samostojno življenje. Če se osebi dodeli skrbništvo, je naloga skrbnika ta, da skrbi za vse zadeve osebe, ki je postavljenaspadajo pod skrbništvo. To spada pod so primeri odvzem poslovne sposobnosti. Kadar se osebi postavi skrbnik, torej skrbnik za posebni primer, je skrbnik zadolžen za točno določeno zadevo. Skrbnik za posebni primer se v praksi postavi težko bolni, telesno ali duševno prizadeti osebi, katere stanje ni takšno, da bi ji bilo potrebno odvzeti poslovno sposobnost v celoti. Postopek za odvzem poslovne sposobnosti pride v poštev po polnoletnosti osebe.

Če izpostavimo tudi bolj radikalen ukrep, ki bi v podobni situaciji lahko prišel v poštev, govorimo o odvzemu roditeljske pravice, do katerega lahko pride, če so za to izpolnjeni razlogi in ga predvideva Zakon o nepravdnem postopku (Ur. l. SRS, št. 30/1986 s spremembami, v nadaljevanju: ZNP). ZNP v 64. členu določa, da se postopek za odvzem roditeljske pravice začne na predlog
• enega od staršev, če ima roditeljsko pravico,
• pristojnega organa občinske skupnosti socialnega skrbstva,
• otroka, starega nad 15 let, ki je sposoben razumeti pomen predloga in njegove posledice, ali
• javnega tožilca.
Sodišče uvede postopek po uradni dolžnosti, kadar na katerikoli način izve, da obstojijo razlogi za odvzem roditeljske pravice določeni osebi. Pri odvzemu roditeljske pravice gre za najhujši poseg v pravice staršev.
V postopku za odvzem roditeljske pravice je praviloma potrebno nujno zaslišati roditelje, ker je odvzem roditeljske pravice, kot izhaja iz prvega odstavka 116. člena ZZZDR, dejansko najhujši poseg v pravice staršev, ki so tudi ustavno pravno varovane. Takega zaslišanja (z zaslišanjem roditeljev se ugotavlja dejansko stanje) le izjemoma ni potrebno opraviti in to le v primeru, če se roditelji postopka za odvzem roditeljske pravice ne želijo udeležiti ali pa da je stanje roditeljev takšno, da niso sposobni zaslišanja oziroma podati izjave na sodišču. Z zaslišanjem roditeljev se tako ne izpolnjuje le načelo kontradiktornosti, katerega določa 4. člen ZNP v obravnavanem postopku, temveč takšno zaslišanje prispeva k popolni ugotovitvi dejanskega stanja v postopku odvzema roditeljske pravice, kjer pa je prvotno varstvo koristi otroka. Pravilna in popolna ugotovitev dejanskega stanja pa je obvezna ravno zaradi najboljšega varstva koristi otroka.
Osnova celotnemu sistemu pravic in dolžnosti staršev izhaja iz 54. čl. Ustave RS (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04, 68/06 in 47/13, z dne 28.12.1991 s spremembami, v nadaljevanju Ustava RS), ki določa, da imajo starši pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. Ta pravica in dolžnost se staršem lahko odvzame ali omeji samo iz razlogov, ki jih zaradi varovanja otrokovih koristi določa zakon. V 56. členu pa Ustava RS otrokom zagotavlja človekove pravice in temeljne svoboščine v skladu s starostjo in zrelostjo otroka in pravico do posebnega varstva in skrbi zlasti pred gospodarskim, socialnim, telesnim, duševnim in drugim izkoriščanjem in zlorabljanjem. Iz navedenih določb Ustave RS torej jasno izhaja, da je roditeljska pravica omejena in podrejena z varovanjem otrokove koristi. Roditeljsko pravico je torej treba izvrševati v korist otroka. Natančneje določi vsebino roditeljske pravice in dolžnosti še 2. odst. 4. čl. ZZZDR, ki pravi, da imajo starši pravice in dolžnosti, da zaradi zdrave rasti, skladnega osebnega razvoja in usposobitvena samostojno življenje in delo, skrbijo za življenje, osebnostni razvoj, pravice in koristi svojih mladoletnih otrok. Roditeljska pravica je torej sestavljena iz posameznih upravičenj (npr. do družinskega življenja), pa tudi iz obveznosti. Vsebinsko enako izhaja tudi iz Konvencije ZN o otrokovih pravicah (Uradni list RS, št. 35/1992 – MP, št. 55/1992, v nadaljevanju Konvencija ), ki med drugim v 18. členu izrecno določa načelo, da sta oba starša odgovorna za otrokovo vzgojo in razvoj, ter da so otrokove koristi pri tem njihov poglavitni cilj. Torej je tudi v postopku odvzema roditeljske pravice potrebno presojati obstoj pogojev za odvzem roditeljske pravice določenih v 116. čl. ZZZDR skozi kriterij največje koristi otroka. Pri tem pa 21. čl. Konvencije poudarja v primeru, če je otrok začasno ali stalno prikrajšan za svoje družinsko življenje, naj bo pri preučevanju rešitev posebna skrb posvečena zaželeni nepretrganosti otrokove vzgoje.

Starši lahko imajo torej vlogo skrbnika v primeru popolnega ali delnega odvzema poslovne sposobnosti in so tako pod stalnim nadzorom CSD. Kot skrbniki so dolžni s posebno skrbnostjo skrbeti za osebnost, pravice in koristi varovanca, posebno pozornost pa morajo posvetiti pogojem nastanitve, zdravju in vzrokom, zaradi katerih je bila varovancu poslovna sposobnost odvzeta. ZZZDR v tretjem odstavku 189. člena določa, da skrbnik ne sme brez poprejšnje odobritve CSD storiti ničesar, kar bi presegalo okvire rednega poslovanja ali upravljanja varovančevega premoženja. V primeru podaljšanja roditeljske pravice pa ostanejo pooblastila staršev enaka kot doslej. Skrbnik za posebni primer pa se postavi osebi, nad katero starši izvršujejo roditeljsko pravico, le v primeru spora med njim in starši, in sicer za sklenitev posameznih pravnih opravil med njimi, ter v drugih primerih, če so njihove koristi v navzkrižju. Če torej pride med starši in otroki do nesporazumov, še posebno glede premoženja, varuje otrokove koristi CSD. Poudariti pa je treba, da je potrebno pri CSD podati vlogo za odobritev vseh pravnih poslov med starši (oz. drugimi osebami) in osebami, nad katerimi starši izvršujejo roditeljsko pravico (tudi če dejstva niso sporna).

Glede na dejstvo, da je pred mamo in očetom ločitveni postopek, bo skrbništvo nad Vašo sestro eden ključnih in prioritetnih vprašanj, o katerem se bosta Vaša starša dogovorila in/ali sporazumela, oziroma bo vprašanje otrokovih koristi presojalo sodišče.V navedenem postopku se tako tehta celo dve ustavno varovani človekovi pravici, in sicer pravica in dolžnost staršev iz 54. člena Ustave RS in pravica otrok iz 56. člena Ustave RS.
Mama naj torej čimprej vloži zahtevo za razvezo zakonske zveze, zahtevo za dodelitev otroka s posebnimi potrebami in na podlagi tega tudi določitev stikov ter istočasno predlog za izdajo začasne odredbe, dokler pravdni postopek ni resen, pri čemer Vam lahko prav tako pomagamo.
Obilo sreče, razumevanja, dobrih odnosov Vam želimo ter rešitev neprijetne situacije, ki Vaši sestri prinese zanjo in za njenega ¨dobrega skrbnika¨najboljšo možno rešitev!

Odgovor pripravila
Eva Štromajer, univ. dipl. pravnica
Članica Skupine za pomoč staršem bolnih otrok