Če ste stari npr. 3o let že sploh kaj razmišljate o penziji? Prav zanima me, kako razmišlja današnja mladina. Nas so že takoj, ko smo začeli s službo maltretirali, glej, da boš imel leta za penzijo.

Mladi, kako razmišljate?

Če sem pošten ne razmišljam nič. Stvari so predaleč v prihodnosti, da bi bile “koristne”. Seveda to ne pomeni, da zapravim vse kar imam, saj se zavedam da sem v letih, ko je potrebno ustvarjati viške.

Nič ne razmišljam, ker niti službe ne dobim.

stara čez 40 in o penziji ne razmišljam. Mislim, da so se boljše odločili tisti, ki so odlašali s prvo zaposlitvijo in do takrat izkoristili vse prednosti raznih starusov. Delali bomo itak do smrti. Kar je meni (zaenkrat, dokler sem zdrava) čisto ok.

Nism še 30 pa vseen, NE, o penziji sploh ne razmišljam. Razmišljam o tem, da si čimprej neki ustvarm in od tega živim.

Nism še 30 pa vseen, NE, o penziji sploh ne razmišljam. Razmišljam o tem, da si čimprej neki ustvarm in od tega živim.
[/quote]

Razmišljanje o penzij v smislu institucionaliziranega vira dohodka po zaključku delovne dobe, je že lep čas mimo. Dejstvo je pač, da so danes sistemi, ki temeljijo na Bismarck-ovem modelu, bolj ali manj vsi postali nevzdržni.
Danes je treba razmišljati, kako si zagotoviti pasiven vir dohodkov, ki ti zagotovi udobno starost.

Jaz res se nic ne razmišljam… Seveda varčujem, ampak ne z namenom penzijo, še… Ko bom starejša pa najbrz bom ta del namenjala temu… Sem pa 25

Nisem ravno najbolj mlada, pa tudi tako stara ne, da bi šla kmalu lahko v pokoj. Starši mi še danes govorijo, glej, da boš obdržala redno službo, bolje 500 eur, da dobiš penzije, kot nič.
Jaz pa sploh ne verjamem, da bom sploh kdaj kaj dobila.

Se mi zdi, da imajo današnji upokojenci dobre peznije. Vsaj tiste, ki jih poznam jaz. Dobijo toliko, kot jaz plačo ali še več. Mladi se redno ne zaposlujejo, kdo po dal v blagajno pa zame, ko bom dopolnila vse kriterije?

Hčerka išče službo že 5 let, pa ne dobi. Dela priložnostno.

Spadam med mlajšo generacijo in res ne razmišljam o penziji. Razmišljam, kako toliko zaslužiti, na karšenkoli način, da mi ne bo potrebno živeti pri starših, da bom lahko samostojen, in da si bom ustvaril svojo družino. Rad bi imel svojo nepremičnino.

Jaz pa varčujem, tako so me naučili. Vsak mesec dobim položnico, in plačam. Drugače bi sproti vse zapravila, tako sem prisiljena, da se mi nekje nabira renta za nekoč. Starši so mi vedno govorili, v mladosti moraš misliti na starost.

Tukaj je že nekaj odgovorov, ki lepo ponazarjajo danšnje razmišljanje mladih. Penzija je zadnja briga, ker vprašanje če sploh bo, ker bomo delali do smrti po vsej verjetnosti. Tako sporočilo daje namreč politika. Zato se danes vleče študentske ugodnosti do onemoglosti, na trg dela se vstopa s 30imi, zapravi se vse na potovanjih, zabavah in potrošnih dobrinah. Uživa se maksimalno, ker vemo da bomo do smrti delali.

35 let pa ne razmišljam čisto nič o penziji, je še predaleč do tja, da bi sploh razmišljal.

Sicer nisem več ravno mlada, ampak varčujem pa od 25ega leta tudi za ta namen.
Na državno penzijo sploh ne računam. Služba mi nekaj malega varčuje (mislim da okoli 5%).
Jaz pa dam za ta namen na mesec cca 10% dohodka.
Po skoraj 13ih letih se je kar fleten kupček nabral. Obrestno obrestni račun bi bilo fajn da vsak obvlada. Bolje dati manj pa prej začet, kot pa čakati do 10 let pred penzijo in takrat varčevat.

Ne razmišljam o penziji.
Nimam veliko delovne dobe, študirala nekaj nezaposljivega, sedaj pri 30-ih delam za minimalca. Ko pridem domov, je moj prosti čas. Čeprav sem velikokrat zgonjena od dela in ne morem več nič. Lahko bi bila na socialni, ampak sem vzela, kar je bilo, ker drugače ni šlo.
Nimam prihrankov, bi se šla 6 baby steps, ampak to gre pri meni počasi. Zdaj sem se po 1 letu komaj rešila posojenega denarja in limita na kartici. In priznam, še vedno grem na kartici v minus.
Sem tako bolj melanholična in sem začela zapravljat za stvari okrog hiše. Da se vsaj nekaj premakne. Na delovnem področju se itak ne premakne nič, tema.
Službe v mojem fohu so po vezah. Se očitno vidi, ker spremljam situacijo.
Ne bom imela penzije, ker bom verjetno delala “do smrti”. Če kaj veljajo geni in bom umrla pri starosti kot babica.

O kaki penziji naj razmišljamo, če niti redne službe ne dobimo?

O kaki penziji naj razmišljamo, če niti redne službe ne dobimo?
[/quote]

Podpis! Dajte nam sluzbe. Ne pa da Albanci slepajo neslovence mi pa ne moremo imet otrok in ne docakamo penzij.

Stara 25. Končujem magisterij. Kako bo s službo zdaj v teh razmerah ne vem. Februarja zagotovilo, da me po statusu/z oktobrom zaposlijo v mojem fohu, marca vse poslal domov in nič več iz obljube. Ne študiram ravno najbolj zaposljivega faksa, sem pa s povprečejem 9,8; skratka zelo dobra za svoje področje. Glede penzije pa pravim takole; dela se že sedaj do 65 leta, takrat ko se bom jaz upokojevala bo to verjetno že 72. Povprečno se živi do 85 v sloveniji. V moji družini so dedki in babice vsi šli med 60-75. Če imam tudi take gene, me bo pobralo še pred penzijo ali cca 5 let po njej.

Nisem ravno najbolj mlada, pa tudi tako stara ne, da bi šla kmalu lahko v pokoj. Starši mi še danes govorijo, glej, da boš obdržala redno službo, bolje 500 eur, da dobiš penzije, kot nič.
Jaz pa sploh ne verjamem, da bom sploh kdaj kaj dobila.

Se mi zdi, da imajo današnji upokojenci dobre peznije. Vsaj tiste, ki jih poznam jaz. Dobijo toliko, kot jaz plačo ali še več. Mladi se redno ne zaposlujejo, kdo po dal v blagajno pa zame, ko bom dopolnila vse kriterije?

Hčerka išče službo že 5 let, pa ne dobi. Dela priložnostno.
[/quote]

Kdo vam je kriv, da ste se rodili prepozno?

Čeprav se večina mladih danes privoščljivo dela norca iz starih, češ, saj boste itak kmalu umrli (mimogrede, tudi vi mladi boste umrli, nič bat!), je resnica taka, da je bilo življenje med 19790 in 1990, mogoče 95, precej lepo. In rekel bi: na nek način kvalitetnejše.

Dosti kvalitetnejša hrana, nekaj večje pokojnine (govorim o odstotokih ob upokojitvi).
Predvsem pa MANJ pritiskov na delovnih mestih, manj mobinga. In nekaj večje “delavske pravice”…

Takrat tudi ni bilo enega samega človeka, ki bi otožno razmišljal: saj ne bo pokojnin.
Pa tudi pretegnili se nismo ne vem kako…

Tako, da biti starejši, ali star, pa boljšega zdravja. kot so danes 20 ali 30 let mlajši, ni nekaj, čemur bi se lahko posmehovali.

Lahko le ploskamo časom, ki pa se ne bodo vrnili… In tudi takratnim razmeram glede služb, dela.

O kaki penziji naj razmišljamo, če niti redne službe ne dobimo?
[/quote]

Se da tudi honorarano z desno roko (no, lahko tudi z levo) zaslužit le z 15 ali 20 urami dela, 600 do 1000 evrov.
Če napišem kako, me bodo najbrž izbrisali, čeprav je to delo čisto legalno in lahko odpreš celo s.p.

da ne bo prejemal penzije:

https://style.zurnal24.si/ubil-se-je-vnuk-elvisa-presleya/?utm_source=feedo&utm_medium=forum-topic&utm_campaign=Feedo