Najdi forum

Naslovnica Forum Duševno zdravje in odnosi Odnosi in socialna prva pomoč Za ženske v stiski Zaljubljenost ali norost – nočna mora

Zaljubljenost ali norost – nočna mora

Življenje je včasih zelo nepredvidljivo, včasih se znajdemo v labirintu življenja. Vsak je včasih nemočen slediti pravilom svojega življenja. Moja zgodba je zame velika preizkušnja v življenju, hkrati pa napaka katere ne bom ponovila več nikoli. Ker je dogajanje v moji preteklosti zelo spremenilo pogled na ljudi in svet, sem se odločila, da to zgodbo delim z vami, in morda komu pomagala, da ne pristane v labirintu teme. Prijetno branje vam želim.

Vsa zgodba temelji na mojih preteklih objavah. Če si jih boste prebrali vam bo zgodba dala še bolj jasno sliko.
V zgodbi ne mislim prikrivati sebe kot žrtev, čeprav bi mi to bilo dovoljeno, vendar nihče ni brez napak. Zaposlila sem se v podjetju, polna novih pričakovanj, novih spoznanj, polna elana ter vsega kar lahko ponudi novo delovno mesto. V ponos mi je bilo, da sem dobila zaposlitev, veselje sem delila s prijatelji, partnerjem, s starši… Bila sem srečna in zadovoljna in to se je poznalo tudi na moji zunanjosti. Delo sem opravljala z največjim veseljem in svet je bil kot v pravljici. Življenje sem imela urejeno do potankosti.
Bila sem v dobrem odnosu s sodelavci in med njimi je bil sodelavec, s katerim sem se kar ujela. Čez čas sem vedno bolj zaznavala, da je ta sodelavec imel čudne izjave, vendar na to nisem dajala posebne pozornosti, vendar nisem ga ignorirala. Kasneje mi je postalo jasno, da ima nek namen. Ker sem bila v srečni vezi, se na to žal nisem mogla odzvati. In vedela sem, da je v vezi tudi on, vendar zame je bil najbolj pomemben moj partner. Vsak dan bolj si je sodelavec želel moje pozornosti in jaz kot oseba, ki sprejema soljudi, dajem pozornost vsem. Človek je šel tako daleč, da je iz dneva v dan želel mojo naklonjenost, mojo pozitivno energijo in kot sodelavka sem jo delila z vsemi. Čeprav nisem vedela kako in še danes ne morem razumeti, mi je postal najboljši sodelavec. Vedno bolj sem spoznavala, da se tudi pri meni čustva razvijajo v nekaj čudnega, žal sem ob tem trpela. Najprej zaradi mojega partnerja in zaradi vezi, ki se je spletla med menoj in sodelavcem. Vsak dan je bil pozoren, naklonjen, prijazen………, No priznati sem si mogla če sem hotela ali ne, da sem se zaljubila. Morda me bo kdo tu obsojal, zato je prav, da zgodbo nadaljujem, saj bistvo vsega sledi. Mislila sem, da bo lažje, sodelavcu to priznam in to tudi storila. Dobil je še večji zagon in začelo se je še bolj intenzivno ukvarjati z namenom, da pridobi mojo pozornost, ko sva prišla do pogovora o zaljubljenosti, sem dobila nož v srce. “Med nama ne bore biti ničesar”. Dobila sem tudi veliko mero ignorance… Takrat sem začela razmišljati, da sem si vse napačno razlagala. Krivila sem sebe, da sem vso njegovo dobroto, prijaznost…., napačno razumela. V službo sem hodila, kot da se ničesar ni zgodilo, bila sem še naprej prijazna sodelavka, takšna kot v preteklosti in kar hitro se mi je postavil na pot, tega nisem razumela. Z novim načinom prilizovanja in dobrikanja, kar pritegnil se je za mojo naklonjenost, češ da ima neozdravljivo bolezen MS (no upam, da je vsaj to res) in ponovno sem, kot človek z občutkom do sočloveka igrala njegovo igro. Vsak dan bolj sem ponovno tonila in mu razdajala vso svojo energijo, s katero si je polnil svoj EGO. Upam, da sedaj razumete tiste kako jim že rečejo “sesalci energije”. Domov sem hodila slabotna izčrpana…. Resnično nisem vedela kaj želi!! Celo prosila sem ga naj me preneha mučiti. Tukaj je bilo nemogoče zatajiti čustva, vsaj jaz kot čustveno zrela oseba tega nisem mogla. Ponovno sem mu priznala svojo zaljubljenost in ponovno dobila nož v srce z veliko mero ignorance. Nisem več zdržala in se za nekaj časa odpravila na dopust. Ponovno vsaj malo zadihala, se ponovno zbližala s partnerjem in vsaj delno pozabila na vse. Vendar to ni rešitev, prej ko slej se vrneš na staro pot. Vrnila sem se na delo in že prvi trenutek je bil ta sodelavec ob meni, ponovno laskanje, vsa predanost in navezanost name je zmotila že ostali tim. Nekega dne me je z drugim sodelavcem obiskal celo na mojem domu. No, tega trenutka se najbolj ne rada spominjam, saj je alkohol pripeljal, do tega da sem vso noč bedela v solzah. Odločila sem se, da je vsega dovolj. Med menoj in sodelavcem ni bilo nobene intime, da ne bo pomote. Da je bilo zame dovolj je res, toda tip je vedel kaj mora in kje. Povabil me je na zmenek čez vikend in jaz nisem imela nobene moči, nobene hrbtenice in seveda bila za. No vikend je minil, od njega ne duha ne sluha. Ponovno sem padla še dalje, sploh lahko dalje padeš? Prvič sem naredila korak in mu dejala, da je bedak, česar se je strašansko razburil. Minil je teden, ko me je ponovno povabil na zmenek. Seveda sem jaz bila že čisto na dnu in sem delovala le še kot stroj. Moj odgovor je bil ponovno JA. No tokrat se je zmenek resnično zgodil, vendar le iz enega razloga- DA POKAŽE, DA LE NI BEDAK. Ker žal zame ni več bilo možno zdržati, sem imela poslovilno zabavo, kjer je prav tako ta bedak vso noč stal ob meni, me navduševal s prihodnostjo, kako bova hodila na kave …. le tokrat je šlo mimo mojih ušes. Moje telo je bilo izčrpano, žal nisem vedela kaj počnem narobe. Vsak dan je bil groza…. Končno mir, prazniki, prijatelji….končno mir sem si govorila. Ja pa ne za dolgo, sledilo je sporočilo in voščilo….pa saj ni res.
Veliko sem se pogovarjala s prijateljico, katera je psiholog, veliko brala strokovno literaturo psihologije in dragi moji. Konec je obsojanj kaj sem počela prav in kaj ne. To je najbolj bolelo. Tip je zmešan. Spoznal je, da imam čustva do soljudi in takšni ljudje se radi prilagajamo- to je dobro vedel. Ker nima svojega osebnega zadovoljstva, ga želi najti pri drugih. Z odvračanjem si je pridobil le še večjo pozornost… tukaj je bilo manipulacije za ves svet, ignoriranja in ponovno neignoriranja. Zbil mi je vse, kar sem pridno gradila ves čas. Zdaj vem, komu lahko dajem pozornost. Tip je totalni egocentrik. Ne obsojam ga, le ponovno se mi zasmili- ker nekaj vendarle pri njemu ni o.k. , ampak to so manipulanti. Najhuje pa je, ko ne veš kaj je prav in kaj ne. Ko si dober ni prav, ko se normalno vedeš ni prav, ko se umakneš ni prav….? Draga izkušnja, vendar sem hvaležna zanjo. Sem takšna kot sem, rada imam ljudi in sem do njih prijazna. Zaradi tega dogodka se ne mislim spreminjati, le nekaj se je spremenilo v meni- psihologija. Zelo hitro prepoznam tiste, ki manipulirajo, zelo hitro prepoznam egocentrike, zelo hitro prepoznam čustveno neuravnovešene osebe. Slaba izkušnja, ki mi je prinesla veliko bogastvo. Z njim sem prekinila vse stike in le srčno upam, da bom imela mir.

New Report

Close