Moram vprašati – včeraj sem bila spet tepena, otrok je to vse videl. No, mož mi vedno pove, da mu delam krivico, ker da me sploh ne tepe ampak le cuka za lase in vleče okrog za roke. Tudi včeraj me ni tepel ampak le cukal in malo ošvrcnil po glavi.

Sem zakoj poskušala dobiti pomoč in klicala od Materinskega doma, ki me je napotil na Krizni center, le-ta me je napotil nazaj na Materinski dom – Krizni center so mi povedali, da danes (sobota) delajo samo prostovoljci in mi nihče ne more dati strokovnega nasveta, Materinski dom pa mi je razložil, da tudi k njim ne spadam, ker trenutno rabim Krizni center, saj mi lahko le oni nudijo skrito lokacijo, kjer me mož ne bo našel.

POtem sem poklicala še Žensko svetovalnico, kjer mi je prostovoljka razložila, da je sobota, da ona ni strokovni delavec in se z mano niti ne more pogovarjati in da naj pokličem v ponedeljek takoj po sedmi uri.

No, z otrokom sva potem pač čakala, da se mož vrne iz gostilne.

Veste, svetujejo mi ločitev – sem že pisala na forume. Ampak močno se bojim, da se bo zgodba ponovila in nihče ne bo ukrepal v dobro mene in otroka ali pa vsaj otroka kot se je to zgodilo včeraj. Šla bi v ločitev in vsi bi zadržano sledili nekim zakonom in se trudili omogočiti pijancu njegove pravice. Kaj pa otrokova pravica, da ne gleda tega alkohola? Mož je ženske pretepal pred mano(posredovala policija) in jih bo za mano, če greva narazen. Ali mora res moj otrok to gledati? Zato ker je to oče in ima pravice?

Draga Brigita!

Žal mi je, da se vam in vašemu otroku to dogaja. Ne glede na to, kaj o tem, kar počne, misli vaš mož, je to vsekakor nasilje. Njegova dejanja nikakor niso in ne smejo biti sprejemljiva, saj so za vas ponižujoča, boleča…
Odločitev glede ločitve je vaša. Ob ločitvi bi se z možem morala sporazumeti glede varstva in vzgoje otroka, preživljanja in stikov. Če do sporazuma o tem ne bi prišlo niti ob pomoči CSD, bi o vsem odločalo sodišče po predhodni pridobitvi mnenja CSD o koristi otroka.
Otrok ima pravico do stikov z obema staršema, saj se s stiki zagotavljajo predvsem njegove koristi. V petem odstavku 106. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/2004) glede stikov piše: »Sodišče lahko pravico do stikov odvzame ali omeji samo, če je to potrebno zaradi varovanja otrokove koristi. Stiki niso v otrokovo korist, če pomenijo za otroka psihično obremenitev ali če se sicer z njimi ogroža njegov telesni ali duševni razvoj. Sodišče lahko odloči, da se stiki izvršujejo pod nadzorom tretje osebe ali da se ne izvajajo z osebnim srečanjem in druženjem, ampak na drug način, če sicer ne bi bila zagotovljena otrokova korist.« Sodišče pridobi mnenje o otrokovi koristi s strani CSD.

Materinski dom deluje na znani lokaciji, zato v primerih nasilja, ko obstaja nevarnost, da bi partner ženski sledil, usmerimo žensko v Krizni center, kamor se lahko kot žrtev nasilja zateče vsak dan v tednu, 24 ur na dan (spletna stran: ), ali v katero izmed varnih hiš, kjer so lokacije neznane.

Srečno!

lep pozdrav,
jaz bi zbrala pogum in naredila temu konec, se ločila in se borila zase in za sončkov mir. Milism, da nisi dolžna trpeti in prestajati vsega naštetega.
Veliko sreče,
Janja

Brigita, česa vas je najbolj strah?

Vem, da je situacija zelo težka za vas in da imate veliko strahov in dvomov, toda kaj je vaš največji strah?
Mislim, da vam odgovor na to vprašanje lahko prinese olajšanje in s tem novo energijo za nove korake v pot osamosvojitve.

Pri odgovoru bodite iskreni sami do sebe!!

Brigita pošiljam vam veliko podpore in ljubezni.

Marjetka

Večkrat sem že napisala – grozi mi da mi bo vzel otroka zaradi mojih težav z živci. (zdravim se ambulantno s skupinsko terapijo)

Aja, še tole. Včeraj zvečer me je lovil z nožem in sem vzela hčerko in sva šli. Potem me je klical in hotel da jo pripeljem nazaj… Grozno je bilo. In sem poklicala Krizni center pa niso imeli nič prostora. Gospa mi je svetovala “jutri po sedmi uri”.

In sva šli domov.-

v taki situaciji pokliči policijo. NUJNO. Tako boš imela tudi evidentirane prijave in argumente proti njemu.

še to sem ti pozabila povedati – in zahtevaj od policije prepoved približevanja nasilnika. ZAHTEVAJ. Če bodo prijave pogoste, MORAJO to narediti. Ja bi sicer zahtevala že ob prvi prijavi.

Če tale link ne dela, ker je tole dolgo – si poglej na z iskalnikom zakon o policiji – spremembe so bila lani.

Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 20. decembra 2005 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o policiji, ki obsega:….

39.a člen

Če je podan utemeljen sum, da je oseba storila prekršek z elementi nasilja ali je bila zalotena pri takem prekršku in obstajajo razlogi za sum, da bo ogrozila življenje, osebno varnost ali svobodo osebe, s katero je ali je bila v bližnjem razmerju v smislu določb 230. člena kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94, 70/94 – popravek in 23/99), vključno z izvenzakonskim partnerjem, kar policisti ugotovijo zlasti na podlagi dotedanjega grdega ravnanja kršitelja, iz okoliščin, ki jih policisti neposredno zaznajo ob prihodu na kraj dogodka, zbranih obvestil od žrtev ali prič, podatkov centra za socialno delo, smejo policisti odrediti prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi (v nadaljnjem besedilu: oškodovanec), ki je kršitelj namerno ne sme prekoračiti. Kot kraj se določi kraj, kjer oškodovanec stanuje, dela, se izobražuje, je v varstvu ali se vsakodnevno giblje. Prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi zajema tudi prepoved nadlegovanja po komunikacijskih sredstvih, na kar se kršitelja posebej opozori.

Prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi odredi policist tako, da kršitelju, na katerega se ukrep nanaša, na kraju izreče ustno odredbo, naknadno pa v roku, ki ne sme biti daljši od 6 ur, vroči še pisno odredbo o odrejenem ukrepu. Pisna odredba mora vsebovati podatke o kršitelju, zoper katerega je ukrep odrejen (osebno ime, EMŠO oziroma za tujca rojstne podatke, državljanstvo, stalno oziroma začasno prebivališče), odrejeni ukrep (ukrep zajema tudi določitev razdalje od kraja oziroma osebe, v katerem se oseba ne sme gibati, to razdaljo policist določi v razponu od najmanj petdeset do največ dvesto metrov), opis ogrožanja (način, obseg, trajanje), utemeljitev razlogov za odrejeni ukrep (prejšnja ukrepanja policije, trajajoče ali prejšnje grdo ravnanje in podobno) in navedbo, v kateri se ga poduči, da bo odredba po uradni dolžnosti posredovana v sodno presojo. Policist pozove kršitelja, da mu pove naslov, kjer mu bo možno vročiti pisno odredbo. V primeru, da se kršitelja ne najde na posredovanem naslovu oziroma naslova noče povedati, se vročitev opravi tako, da se odločba pritrdi na oglasno desko pristojne policijske postaje, na kar se kršitelja posebej opozori.

Kršitelj, ki mu je izrečen ukrep prepovedi približevanja, mora kraj oziroma območje prepovedi takoj zapustiti, policistu pa izročiti ključe prebivališča, v katerem živi skupaj z oškodovancem. Ob neupoštevanju odredbe mora kršitelja nemudoma odstraniti policist. O izrečenem ukrepu policija takoj obvesti krajevno pristojni center za socialno delo, ki mora oškodovanca seznaniti z organizacijami, ki so mu na voljo za materialno in nematerialno pomoč in mu na njegovo željo omogočiti stik s takšno organizacijo.

Policija z odredbo iz drugega odstavka tega člena, izreče prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi za 48 ur in jo takoj pošlje v presojo preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča, ki lahko ukrep prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi potrdi, spremeni ali razveljavi. Preiskovalni sodnik mora odločiti o ukrepu v roku, ki ne sme biti daljši od 24 ur. V primeru potrditve ukrepa prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi, lahko preiskovalni sodnik ukrep izreče za čas do 10 dni, pri čemer mora upoštevati začetek veljave ukrepa, ko ga je izrekla policija. Zoper odločbo preiskovalnega sodnika je v 3 dneh dovoljena pritožba na izvenobravnavni senat okrožnega sodišča, ki mora o pritožbi odločiti v 3 dneh od prejema pritožbe. Preiskovalni sodnik poskuša vročiti odločbo kršitelju na naslov, ki ga je posredoval policiji, če pa mu je na tem naslovu ni mogoče vročiti, se vročitev opravi s tem, da se odločba pritrdi na oglasno desko okrožnega sodišča. Pritožba zoper odločbo preiskovalnega sodnika ne zadrži izvršitve. Določbe o vročanju s strani preiskovalnega sodnika, veljajo tudi za vročitev odločbe izvenobravnavnega senata.

Postopek za izvedbo ukrepa prepovedi približevanja predpiše minister, v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje, in ministrom, pristojnim za delo, družino in socialne zadeve.

Nadzor nad spoštovanjem prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi izvaja policija, ki kršitelja, ki je zaloten na območju prepovedi približevanja, takoj odstrani s tega območja. Če kršitelj s kršitvijo prepovedi približevanja ne preneha, se ga privede v takojšen postopek pristojnemu sodišču za prekrške.

Kršitelj, ki ne upošteva odredbe o prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi, oziroma v času odrejenega ukrepa nadleguje oškodovanca po komunikacijskih sredstvih, se kaznuje za prekršek z globo najmanj 100.000 tolarjev.

39.b člen

Če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da bo kršitelj nadaljeval z ogrožanjem tudi po preteku 10 dni, za katere je bil izrečen ukrep prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi, lahko oškodovanec 3 dni pred iztekom ukrepa, predlaga preiskovalnemu sodniku podaljšanje ukrepa iz prejšnjega člena do 60 dni. Če so podani zakonski pogoji, preiskovalni sodnik do izteka roka za odrejen ukrep v trajanju 10 dni, izda odločbo, s katero podaljša ukrep prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi. Zoper to odločbo je v 3 dneh dovoljena pritožba na izvenobravnavni senat okrožnega sodišča, ki mora o pritožbi odločiti v 3 dneh od prejema pritožbe. Preiskovalni sodnik poskuša vročiti odločbo kršitelju na naslov, ki ga je posredoval policiji, če pa mu na tem naslovu ni mogoče vročiti, se vročitev opravi s tem, da se odločba pritrdi na oglasno desko okrožnega sodišča.