Kako se rešiti nasilnega brata
Pozdravljeni!
Petdesetletni brat alkoholik je živel pri starših. Po očetovi smrti je postal nasilen, mamo zmerja, naju s sestro, ki prideva ostareli mami pomagat, pa se je lotil tudi fizično. Sestra je šele po enem mesecu zbrala pogum, da ga je prijavila policiji, jaz sem policijo poklicala takoj, da so v živo videli, kako je nasilen. Vendar policija ne mora nič ukrepati, razen, da napiše zapisnik o nasilju. Pa še počakali so, da sva z mamo lahko ušli od doma. Zdaj mama živi pri sestri. Tako brat mami fizično onemogoča, da bi živela v lastni hiši.
Lastnice hiše smo mama in midve s sestro. Brat pa ima tukaj stalni naslov, čeprav je hodil k mami samo jest, spal pa je v svoji prikolici. Zdaj me zanima, kakšen je pravni postopek, če te nekdo vrže iz lastne hiše? Policija je rekla, da če ima brat tukaj stalni naslov, da ga ne morejo preganjati. Jaz mislim, da odrasli otroci nimajo pravice prebivanja pri starših, posebej zato, ker ne prispeva nič k stroškom bivanja in tudi nič ne skrbi za hišo.
Ali je kakšen uradni postopek, da brata izselimo? Kako naj ukrepam v taki situaciji?
Spoštovana!
Na voljo imate dva pravna postopka za varstvo svojih pravic v zvezi z vašo posestjo.
1. Nisem sicer pravnica, mislim pa, da bi bilo najbolj smiselno, da vložite Tožbo zaradi motenja posesti. Pred tem pa naj bi brata, ki moti vašo posest pozvali, da naj se v določenem roku umakne iz vaše posesti in ga opozorili na vaše namere, če tega ne bo storil.
2. Drug postopek, ki bi ga bilo možno sprožiti pa je Tožba za izselitev.
Pri vložitvi tožbe vam lahko pomaga odvetnik. V kolikor mesečni povprečni dohodek na člana družine vlagatelja ne presega višine minimalne plače, ste upravičeni do pomoči pri sestavi tožbe in do zastopanja v okviru brezplačne pravne pomoči. Pravico lahko uveljavljate na pristojnem Okrožnem sodišču.
Za prvi pravni nasvet, ki je brezplačen za vse, pa se lahko obrnete tudi na PIC, Povšetova 37, Ljubljana in sicer vsak dan od ponedeljka do četrtka od 9-16, ob petkih pa od 9-14. Predhodno naročanje ni potrebno. S sabo morate imeti os.dokument, na katerem je EMŠO in davčno št.
Pomagate pa si lahko tudi z naslednjima dvema stranema, kjer ponujajo Opozorilo pred tožbo v primeru motenja oziroma odvzema posesti () in Tožbo zaradi motenja posesti (), v elektronski obliki. Primeri obrazcev pa so tudi v knjigi VELIKI DRUŽINSKI PRAVNI PRIROČNIK, mag. Bojan Kukec.
Veliko uspeha pri postopkih!
Pozdravljeni!
Stvari se počasi rešujejo – brat je pred mesecem napadel mene in mamo, me mahnil z mamino berglo po glavi in grozil, da bo vse pobil, pa sem se zatekla k sosedom in poklicala policijo. Policaji so pomirili brata in naredili zapisnik pa še toliko so bili prijazni, da so počakali, da sva se mamo lahko odpeljali – mama je po petdesetih letih bivanja morala zapustiti svoj dom v copatih in v tistem, kar je imela oblečeno. Ampak zdaj je vsaj na varnem in počasi prihaja k sebi. Zdaj vidim, da jaz niti približno nisem vedela, v kakšem terorju je že leta živela, ker je to skrivala in brata zagovarjala. S sestro sva naslednji dan z največjo previdnostjo uspeli prinesti tudi večino mamine obleke in zdravila.
Ampak pravni sistem takim nasilnežem nič ne more, dokler ne storijo res kaj hudega, najbližji sorodniki pa nastradamo. Sam moraš reševati, policija zmore samo napisati zapisnik, pa s kakšno pripombo ga pospremi – meni npr. je policaj rekel, zakaj brata prijavljamo, če nismo pripravljeni, da bo potem šele zares ponorel.
V naslednjem napadu je brat sestri razbil šipo na avtu, ko se je pred njim rešila v avto. Zdaj sva se opremili s solzivcem, za naslednjič. Na žalost pa morava v bližino rojstne hiše še prihajati, ker tam živi tudi teta, potrebna pomoči.
Zanima me, če je še kdo v taki situaciji in kako jo je reševal? Kakšne so vaše izkušnje z zunanjo pomočjo – kako učinkovita je policija in sodni sistem pa center za socialno delo? Ali drži, kar pravijo nekateri, da se take nasilneže ukroti šele takrat, ko koga ubijejo ali resno poškodujejo?
Po mojih izkušnjah policija le beleži nasilna dejanja in če niso prehuda, nasilneža niti ne zaprejo. Sodni sistem je počasen in ti predlagajo poravnavo, delavki centra za socialno delo pa sta se bolj zanimali, če bi si brat izvolil urediti socialno podporo zdaj ko ga mama ne preživlja več. Noro!!
Ali obstaja kakšno združenje ljudi, ki so oziroma so bili v taki situaciji? Izkušnje bi bile zame zelo dragocene.
Zdaj me čaka tožba za izselitev brata – kar pomeni stroški za odvetnika in čakanje, da pride tožba na vrsto.
Lep pozdrav!
Ponovno lepo pozdravljena!
Tako bi vam svetovala. Na Policijski postaji ali direktno na državnem tožilstvu vložite kazensko ovadbo zaradi nasilništva. Po možnosti naj se bratu izreče tudi ukrep prepovedi približevanja, kar pomeni, da mora kršitelj zapustiti prebivališče, v katerem živi skupaj z oškodovancem. Zaradi tega bi bilo morda boljše, da kazensko ovadbo vloži mama in da se bratu izreče omenjeni ukrep za prepoved približevanja materi.
Da pa ne bi bili prepuščeni sami sebi pri urejanju teh zadev, vam toplo priporočam, da se obrnete na najbližji Center za pomoč žrtvam kaznivih dejanj. Nudijo svetovanje in zagovorništvo. Nahajajo pa se v naslednjih krajih:
CPŽ Ljubljana, Zakotnikova 3, tel.:01 5241240
CPŽ Jesenice, Cesta železarjev 8, tel.:04 5836040
CPŽ Murska Sobota, Plese 9, tel.: 02 5271900
CPŽ Velenje, Efenkova 61, tel.: tel: 03 5863330
CPŽ Ptuj, Obrtniška 11, tel.: 02 7711017
CPŽ Koper, Vanganelska 18, tel.: 05 6250134
Upam, da se boste na ta način rešili pred nasiljem brata. Srečno!
Pozdravljeni!
Epilog zgodbe o nasilnem bratu
Ko sva s sestro videli, kako nasilen je brat in da je res nevaren, sva se ga na daleč izogibali in se tako izognili nadaljni nasilnosti. Na srečo ne živiva v istem kraju in je bilo to izvedljivo. Ne vem, kako bi se izteklo, če bi živeli v isti vasi. Sestra, ki živi bližje in je vzela k sebi še dementno mamo, je eno leto pretrepetala, kdaj se bo brat pojavil na vratih. Na srečo ga ni bilo.
Pred tremi meseci pa si je brat sodil sam in si vzel življenje.
Pri tej zgodbi se človek zamisli, kakšna je naša družba, da vzgojimo takšne ljudi in da nismo sposobni nasilnosti omejiti. Zametki nasilnosti posameznika vedno izvirajo iz medsebojnih odnosov v družinah, ampak slejkoprej pridejo na dan in je prizadet širši krog ljudi. Brat npr. se je dolga leta vozil v neregistranih avtih, brez vozniške in pijan. Na srečo ni povzročil nobene hude nesreče, veliko manjših pa, za katere ni nikoli poravnal škode. Ni plačeval kazni za prekrške, ker ni imel dohodkov in premoženja, mu niso mogli česa vzeti, v zapor ga pa tudi niso mogli poslati, ker je imel nekaj živine in bi potem država morala preskrbeti oskrbo teh živali. Policija se ga je na daleč izogibala in si zapirala oči ob njegovih prekrških, ker so vedeli, kakšen pretepač je, kadar ponori in ker je bila vsaka njihova prijava na sodišče neučinkovita. Razmišljam, da če bi brat vsaj nekajkrat dobil od zunaj povratno informacijo, da njegova dejanja niso v redu in da bi bil zanje kaznovan, da bi se njegova nasilnost gotovo ne razrasla preko vseh meja. Tako daleč, da je navsezadnje imel tako hudo breme na svoji vesti, da si je vzel življenje.
Nasilnost je v naši državi na žalost kar dober sistem za preživetje, za pridobivanje premoženja in koristi na račun drugih ljudi, v največji meri žensk in otrok. Mislim, da bi se nad tem morali resno zamisliti in učinkoviteje ukrepati proti znanim prekrškarjem in nasilnežem.
Lep pozdrav in hvala za vso pomoč!
Pozdravljeni!
Ko sem brala pismo od gospe,ki je pisala o nasilništvu brata,ki je sedaj po datumih že dve leti mrtev,sem se spomnila na svojo “morečo”, zgodbo,ki še traja.
Bivši partner mi še vedno po letu dni ne da miru.Me zasleduje,čaka na mestih,kjer ve,da se bom pojavila,mi grozi.Že v preteklosti je bil nasilen pod vplivom alkohola in tudi vseskozi bolj,ko ni bil opit.Večkrat zdravljen,a zaman.Nič,mu ne pride do živega ne prekrški,ne zapor,ne bolezen.Skratka obupen primer,ki ne škoduje sebi,a ogroža varnost vseh ostalih.On ni nikoli nič kriv vedno so drugi.Kot v pismu gospe vse mu je dovoljeno,vedno se izvleče,prekrškom,smrti,..
Že eno leto se borim za prepoved približevanja,naš sodni sistem je res prepočasen in na strani kriminalcev.Če te nekdo tako ogroža in je nevaren okolju-to tudi dokazano,smo vsi enakega mnenja,da bi bilo to nemudoma potrebno in za ves čas in ne samo za največ dva meseca.
Ker,kot alkoholik in po vrhu še psihičen bolnik je ponavadi takemu najlažje,da pride skozi.
Zato,je veliko ljudi,ki si želijo,da bi končal tako kot je predhodnik.A,mislimo,da je navaden slabič za to moraš imeti pogum.Res se sliši grdo,a ni prav in ni pravice,da drugi trpijo,zaradi takega,ki vse izkorišča na tem svtu od prve do zadnje osebe in jim povzroča hude duševne bolečine,poleg tega,da so telesne že bile.
Kaj je možno storiti še s tem človekom in kako bi postopek stekel hitrje in bi ga vzeli 100%,nevarnega.Pristotna sta dva majhna otroka,ki nenehno živita v strahu in ne da bi lahko živela vsaj otroštvo brezskrbno,vsaj malo.
Če imate še kakšen nasvet,jaz sem poizkusila vse mogoče,..Pa je tako zelo dolgo,življenje pa teče naprej v strahu,kako jutri?
Hvala in lep pozdrav,
anastazija
zdravo
jas bi vam edino uspesno stvar svetoval da mu preko sodisca odvzamete moznost varstva in obiska otrok
ko ste pa to pridobili pa si takoj delo v drugem mestu ihcite in ihcite pomoc preko socialnih zavodov da vam oddaljeno stanovanje posodijo oziroma poceni najamejo .
pojdite v eno mesto kjer je dela v vasem pokicu pa ne v eno zabutano mestece v gorah kjer je samo
rjavih medvedov ..to bo za vas najvarnejse ce se imate sodbe z njim pa dajte komu pooblastilo da vas zastopa druzina ali odvetnik –poznanega v tistem kraju kjer ste vi vzamite da bo ucinkovit na sodiscu .
vsi pa niso iste mere nekateri so novinci in jih sodniki nic ne poslusajo zivijo
Brata se lahko rešite edinole sodnim potom,to pa lahko traja vsaj 20 let kakor pri nas.
Če nebi živel notri,bi ga mama lahko odjavila in naj gre na Prijavno-odjavno službo,ter podpiše izjavo,da ne živi pri njej.
Lahko tudi zamenjate ključavnico,vendar ima on pravico tožiti za motenje posesti. Vse pa je odvisno od mame.