Lačna, obupana …..
Ne vem, kje začeti …. naenkrat sem ostala brez vsega. Z možem sva se ločila, na srečo vsaj normalno, a oba sva izgubila službi in pred mesecem dni me je prosil, če mu posodim nekaj denarja in sem mu res. Zadnje prihranke. Nekaj čez 1000 evrov. Sedaj mi ne vrne. Imava male otroke. Trenutno so pri njem, ker sama nisem zmožna poskrbeti za njih 🙁 kar me neznosno boli in peče pri srcu 🙁 nimam hrane, danes je že tretji dan kar nisem pojedla ničesar, razen antidepresivov in pomirjeval, doma imam samo še škatlico bezgovega čaja. Nimam oblačil, nimam …. ničesar. Nimam televizorja, na starem računalniku se šlepam na prosti internet, občasno. Ne vem, kako bom čez teden dni plačala najemnino, na bančnem računu imam dve izvršbi, obe skupaj vredni skoraj dva tisočaka, na CSD sem se obrnila po pomoč, a pride šele čez mesec dni, vsa ta kolesja počasi meljejo. Prosila sem za pomoč bivšega moža, a se mi več ne javlja, kot da mu je vseeno.
Sram me je prositi koga drugega za pomoč. Bojim se, da bi me pomilovali ali se mi celo posmehovali, tako težko je če ostaneš sam. Prijateljev nikoli nisem imela veliko. Če pa koga kaj prosiš, pa itak vsi izginejo. Nikoli si nisem mislila, da bom končala tako, samo, brez vsega, bolno, nezmožno kar koli nuditi otrokom in celo lačno 🙁 Še nedavno tega smo imeli vse. Drugim sem pomagala. Sprašujem se ali nisem bila dovolj dober človek? Kaj sem naredila narobe? Zakaj Bog dopušča takšne tragedije 🙁
Ne vem, zakaj sem napisala to sporočilo. Mogoče ga ne bi smela, preveč me je sram, preveč se bojim. Želim si, da bi mi kdo pomagal, takoj, nujno, ampak vem da se to ne bo zgodilo 🙁 Veliko je takšnih kot sem jaz, kajne? Čedalje več ….. nikoli ne moreš rešiti vseh 🙁 Če mi morda vseeno lahko pomagate, ne da bi objavili to sporočilo, mi pomagajte, to je moj zadnji klic. Če ne morete pomagati, bom pa tudi razumela. Vseh res nikoli ne moreš rešiti.
Marjana
Lepo pozdravljena Ana,
z Antiko sva komunicirali preko zasebnih sporočil, zato ni objavljenega odgovora.
Morda bo prebrala tudi vaše tople besede…
In tudi jaz upam, da je sedaj v redu,
Jana Metelko, dipl.soc.del.